Britanski monarh ima vsako leto v lordski zbornici govor ob začetku parlamentarnega leta, ko prebere vladne načrte za naslednjih dvanajst mesecev. Letos je bil ta govor poseben, ker se je sestal novoizvoljeni parlament in ker je po petnajstih letih prvič spet predstavil program laburistične vlade po veliki volilni zmagi te stranke. In govor Karla III. je bil včeraj eden najdaljših v zgodovini parlamenta, trajal je 12 minut in 44 sekund. Prebral je namreč verjetno najbolj ambiciozen zakonodajni program vlade v zgodovini, saj je premier Keir Starmer vanj zapisal skoraj štirideset zakonskih predlogov. Zadnji monarhov govor pod laburistično vlado leta 2009 je bil pol krajši in je vseboval trinajst predlogov zakonov.
Odmevno podržavljenje železnic
Starmerjev zakonodajni program kot da pokriva vse britanske boleče rane, ki so ostale odprte in se povečevale pod štirinajstletno konservativno vladavino. Glavna tema je stabilna gospodarska rast. Napoveduje »državni preporod« povsod, od gospodarstva do zdravstva. Predlaga zakon o pravicah zaposlenih pa zelo odmevno podržavljenje železnic in decentralizacijo oblasti v Angliji, ki obeta veliko večjo moč županov v največjih mestih. Napoveduje doseganje energetske neodvisnosti ter posodobitev azilnega in priseljenskega sistema, vključno z ustanovitvijo novega poveljstva za mejno varnost s širokimi pooblastili.
Stoletja stara ceremonija
Tako imenovana uradna otvoritev parlamenta je stoletja enaka ceremonija z rituali še iz časov Tudorjev. Je vrnitev v zgodovino, predvsem pa gre za poudarek, da je prava oblast v parlamentu: kralj mora priti v parlament, ta ne pride k njemu. Kraljevi par se je tako v zlati kočiji iz Buckinghamske palače pripeljal v westminstrsko parlamentarno palačo.
Pred monarhovim prihodom pa se zgodi veliko ritualov. Njegova telesna straža, ki obstaja enako oblečena že 539 let, ritualno pregleda kleti parlamenta že stoletja: zaradi smodniške zarote iz leta 1605, ko je skupina katolikov načrtovala razstrelitev parlamenta in umor protestantskega kralja Jakoba. Zelo poseben ritual je »ugrabitev« razmeroma visokega člana parlamenta, ki ga zaprejo v Buckinghamsko palačo in izpustijo šele po varni kraljevi vrnitvi. To izhaja iz časov napetih odnosov med kraljevo palačo in parlamentom in naj bi služilo kot porok za kraljevo varnost.
V parlament najprej pripeljejo dober kilogram težko imperialno državno krono. Ko pride monarh, ne sme stopiti v poslansko zbornico. Vrata mu zaloputnejo pred nosom. Nato potrka nanje, in ko jih odprejo, reče vedno iste besede: »Njegovo visočanstvo zahteva vašo navzočnost v lordski zbornici!« In potem se poslanci pod vodstvom premierja in vodje vlade v senci (Starmer in Sunak sta včeraj zelo prijateljsko klepetala) nagnetejo v lordsko zbornico. Tam monarhu uradnik prinese govor, ki mu ga napiše aktualna vlada. Ničesar ne sme izpustiti in ničesar dodati.
O EU in ukinitvi še zadnjih dednih lordov
Največkrat je potem slišati besede »moja vlada bo …« in »moji ministri bodo ...«. Karel III. je govor prebral brez napake in reakcij, tudi ko je sporočil, da bo vlada z reformo lordske zbornice poslala domov vse dedne lorde, ki jih je še 92, kar je boleč udarec za otoško aristokracijo, saj je bila ta zbornica nekoč njena.
»Moja vlada si bo prizadevala na novo zasnovati odnose z evropskimi partnerji in za izboljšanje trgovinskih in naložbenih odnosov z Evropsko unijo,« je bil eden odmevnejših delov govora. Ta in vrsta drugih napovedi Starmerjeve vlade prinašajo zelo drugačno politiko, monarhija in njeni rituali pa ostajajo bolj ali manj enaki kot že vrsto stoletij.