Amnesty International je kot prva velika mednarodna organizacija opredelil več kot leto dni trajajoče izraelske napade v Gazi za genocid. V 300 strani dolgem poročilu ugotavlja, da Izrael izvaja tri od petih genocidnih dejanj – pobijanje, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb ter naklepno izpostavljanje ljudi takšnim življenjskim razmeram, ki lahko privedejo do njihovega fizičnega uničenja. Pred tem so dogajanje v Gazi za genocid opredelile posebna predstavnica Združenih narodov za pravice Palestincev Francesca Albanese ter več palestinskih organizacij.
Generalna sekretarka organizacije Amnesty International Agnes Callamard je ob predstavitvi poročila, ki so mu glede na očitek genocida nadeli zgovorno ime Počutiš se, da si manj kot človek, dejala, da se mora genocid tudi zaradi njihovih ugotovitev končati, to pa zahteva nujen odziv zahodnih voditeljev. »Naše ugotovitve so budnica,« je rekla. Priznava sicer, da je pravna praksa glede namena države, da izvede genocid, skromna, malo večja je pri odgovornosti posameznikov. A je poudarila, da je po holističnem pogledu na vse dokazno gradivo z različnih mogočih zornih kotov edini možni zaključek, da se je dogajal in se še dogaja genocid, in to v ozračju politike nekaznovanja.
Kako so dokazali genocid?
Amnesty International je do teh zaključkov prišel pred presojo meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu, ki odloča o tožbi Južnoafriške republike proti Izraelu zaradi očitanih kršitev konvencije o preprečevanju genocida. Drug sodni gremij, kjer se spoprijemajo s temi vprašanji, je mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki je izdalo priporni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in odstavljenega obrambnega ministra Joava Gallanta. Zbrano dokazno gradivo organizacije Amnesty International bo na voljo obema sodiščema. V organizaciji si želijo, da bi ICC obtožnico vojnih zločinov proti Netanjahuju in Gallantu razširil še s kršitvijo konvencije o genocidu.
Ko je Amnesty International preiskoval genocidna dejanja v Gazi, je podrobneje spremljal izraelske napade. Med oktobrom 2023 in aprilom 2024 je v petnajstih preiskanih zračnih napadih izraelska vojska pobila samo civiliste. Napadla je brez opozorila, pa še tisto eno, ki so ga izdali, je bilo nezadostno. Ob ugotavljanju namere genocida so izhajali iz tega, da lahko upravičeni vojni cilji in namera genocida obstajajo istočasno. Analizirali so tudi videoposnetke vojakov iz Gaze in izjave najvišjih politikov, ki imajo vpliv na tamkajšnje vojno dogajanje. V dvajsetih primerih so identificirali pozive k uničenju, kar jih je v kombinaciji s prejšnjimi dehumanizirajočimi izjavami izraelskega političnega vodstva in kasnejšimi dejanji na terenu pripeljalo do ugotovitve, da se izvaja genocid. »Namen Izraela je fizično uničenje Palestincev v Gazi, bodisi z njegovim vojaškim ciljem uničenja Hamasa bodisi kot sredstvo za dosego tega,« pravi Callamardova.
Na terenu so izvedli več sto pogovorov z žrtvami napadov, predstavniki zdravstvenega osebja v Gazi in nevladnih organizacij. Analizirali so število žrtev, obseg razdejanja civilne infrastrukture, kmetijskih površin, pa tudi kulturnih in religioznih objektov. Preučili so nezadostno dostavljanje pomoči in ugotovili, da bi ga Izrael lahko izboljšal, pa ga ni. Vse poti so jih vodile do ugotovitve, da gre za genocid. Izrael se na zaprosila po odgovoru na vse očitke v zadnjih štirinajstih mesecih, tudi na izsledke poročila o genocidu, nikoli ni odzval, so dejali v Amnesty International.
Trumpove neznanke za Bližnji vzhod
Medtem nad Palestinci visi še neznanka, kako bo na dogajanje vplival prihod Donalda Trumpa v Belo hišo. V času njegovega prvega mandata je uničil relativno arabsko enotnost do palestinskega vprašanja. To je dosegel z Abrahamovimi sporazumi in normalizacijo odnosov Združenih arabskih emiratov, Bahrajna in Maroka z Izraelom, saj je tako relativiziral pomen arabske mirovne pobude iz leta 2002, ko so vse države Izraelu ponudile normalizacijo odnosov v zameno za končanje okupacije in ustanovitev palestinske države. Ameriško veleposlaništvo je iz Tel Aviva preselil v Jeruzalem, s čimer je načel nepisano pravilo, da zahodna veleposlaništva do konca konflikta med Izraelom in Palestinci nimajo sedeža v tem mestu.
V drugem mandatu ga čaka spremenjen Bližnji vzhod. Izrael že več kot leto dni vodi brutalno vojno v Gazi, prekinitvi spopadov v Libanonu pa tudi grozi, da bo samo začasna. Netanjahu je navdušen nad nedavnimi Trumpovimi grožnjami, da bo »izbruhnil pekel«, če Hamas do začetka njegovega predsedovanja ne izpusti izraelskih talcev v Gazi. Manj navdušeni pa so nad tem, da je Trump med volilno kampanjo pozival Izrael h končanju tamkajšnje vojne.
