»Vsi se strinjamo, da je polnopravno članstvo Švedske v varnostnem interesu vseh zaveznic in da vsi želimo ta proces zaključiti čim prej,« je po srečanju z zunanjima ministroma Švedske Tobiasom Billströmom in Turčije Hakanom Fidanom povedal Stoltenberg.

Dodal je, da je za ponedeljek sklical srečanje švedskega premierja Kristerssona in turškega predsednika Erdogana. Namen današnjega in ponedeljkovega srečanja je premostiti razlike, ki obstajajo glede tega, kar je Švedska izpolnila, in turškim pogledom na to.

»Edini način za razrešitev teh razlik je, da sedemo, se posvetujemo in poiščemo pot naprej. Na današnjem srečanju smo naredili dober napredek, povsem možno je, da bi prišlo do pozitivne odločitve na vrhu prihodnji teden,« je dejal Stoltenberg.

To bi pomenilo, da bi Ankara jasno povedala, da je pripravljena ratificirati švedski pristopni protokol. Da bi to dosegli, bodo trdo delali vse do ponedeljka, tudi za konec tedna, je zagotovil generalni sekretar Nata. Vrh v litovski prestolnici bo potekal v torek in sredo.

Stoltenberg je znova poudaril, da je Švedska izpolnila vse zahteve, h katerim se je zavezala konec junija lani v dogovoru s Turčijo. Med drugim je dopolnila ustavo, sprejela novo protiteroristično zakonodajo ter odpravila omejitve glede izvoza orožja v Turčijo, je pojasnil.

Glede protestov proti Turčiji in Natu, ki potekajo na Švedskem, je povedal, da je njihov namen preprečiti vstop Švedske v zavezništvo, otežiti sodelovanje na področju boja proti terorizmu in oslabiti Nato.

»Od teh provokacij imajo koristi samo tisti, ki želijo razdeliti Nato. Dodatno prelaganje švedskega članstva bi pozdravila Kurdska delavska stranka (PKK) in ruski predsednik Vladimir Putin,« je dejal generalni sekretar zavezništva.

Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja lani. Medtem ko se je slednja vojaškemu zavezništvu že priključila, pa Švedska še čaka na zeleno luč Ankare, pa tudi Budimpešte.