Težko bi Sunita Williams in njen kolega Barry Wilmore ob vrnitvi na Zemljo prejela boljšo dobrodošlico. Ko sta s kapsulo podjetja SpaceX pristala v morju ob obali Floride, ju je tam pozdravila jata delfinov. V Nasi so se pošalili, da so častni člani reševalne ekipe.
Ameriška astronavta bi se morala domov vrniti že lanskega junija, osem dni po izstrelitvi, a sta zaradi okvare na vesoljskem plovilu Starliner za 286 dni »obtičala« na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). To sicer ni bilo čisto res, saj so bila po poročanju britanskega BBC na vesoljsko postajo ves čas pritrjena plovila, ki bi ju lahko v skrajnem primeru peljala domov. »Prišla sva pripravljena, da ostaneva dolgo, čeprav smo načrtovali, da ostaneva krajši čas,« je ob vrnitvi dejal Wilmore in dodal, da so astronavti vedno pripravljeni na neznane in nepričakovane okoliščine.
200 milijonov prepotovanih kilometrov
Astronavta sta v tem času opravila 4.576 obhodov okoli Zemlje, po podatkih Nase pa prepotovala 195.289.857 kilometrov. Sunita Williams je s tem dosegla drugo mesto med ameriškimi astronavti, ki so najdlje časa preživeli v vesolju. V treh poletih je dosegla 608 dni. 59-letna upokojena helikopterska pilotka ameriške mornarice ima sicer slovenske korenine, njena prababica po materini strani je iz Šmihela pri Žužemberku. Podrla je tudi rekord za žensko, ki je preživela največ ur izven vesoljske postaje – 62 ur in šest minut.
Telovadila in gojila solato
Kaj vse sta Nasina astronavta v teh devetih mesecih počela na ISS? Dnevno sta imela predpisano telovadbo, s katero sta skrbela za mišice. Takoj po pristanku so ju sicer peljali na pregled, saj dolgotrajne misije obremenijo telo. Astronavti izgubijo kostno gostoto in mišice, prizadeta je cirkulacija krvi, poslabša se vid. Williamsova in Wilmore bosta morala tako še naprej slediti obsežnemu programu vadbe, da se bosta njuni telesi prilagodili življenju z gravitacijo.
Na krovu laboratorija v orbiti sta izvedla 150 znanstvenih poizkusov in zabeležila 900 ur raziskovanja, med drugim sta raziskovala vpliv mikrogravitacije na biološke sisteme in na ISS gojila solato. S postaje sta se javljala v živo in celo opravila več predavanj za nadebudne astronavte. Ostala sta dobre volje, za božič sta si v družbi še dveh astronavtov nadela Božičkove kape in rogove severnih jelenov in tako na Zemljo poslala praznični pozdrav.
V vesolju sta tudi volila. »To je pomembna državljanska dolžnost. Veselim se oddaje svojega glasu, zdi se mi zelo kul,« je o oddaji svojega glasu za novembrske predsedniške volitve povedala Williamsova. Astronavta sta iz vesolja glasovala na daljavo, »po pošti« oziroma sta svojo odločitev sporočila prek elektronskega volilnega lističa. Gre za podoben postopek, kot če na Zemlji ne bi mogla iti na volišče. Na ISS sta izpolnila svoj volilni listič in ga prek satelitskega sistema najprej poslala v Nasin center v Novo Mehiko, sledil je prenos v raziskovalni inštitut v centru za nadzor misij Nase v Teksasu, od ISS oddaljenega skoraj dva milijona kilometrov, od tam pa so ga posredovali v astronavtovo volilno okrožje. Glasovnica je šifrirana, »odklene« jo lahko zgolj ena oseba na volišču.
Oglasil se je Trump
Za koga sta astronavta volila, ni znano, se je pa v ponedeljek na svoji družbeni platformi oglasil aktualni predsednik Donald Trump: »Kakšna sramota, da so pozabili nanju!« Njegov »politični svetovalec« Elon Musk, sicer tudi ustanovitelj SpaceX, pa je že večkrat zatrdil, da bi se dvojica lahko že zdavnaj vrnila domov, a da je to preprečila administracija Joeja Bidna. Uporaba Muskovega plovila naj bi bila za Boeing hud udarec (če že ne sramota), saj se že leta trudijo tekmovati s podjetjem in njegovo raketo oziroma odpravo Crew Dragon. To je bil sicer prvi vesoljski polet rakete podjetja Boeing s človeško posadko. Starliner se je kasneje sam uspešno vrnil na Zemljo.
