Med avstrijskimi deželami pa je največ smrtnih žrtev zabeležila Tirolska, in sicer 104. V povprečju je v zadnjih desetih letih vsako leto umrlo 284 ljudi, skoraj 8000 ljudi pa se jih je poškodovalo.
Največ smrti zaradi infarkta
Med smrtnimi žrtvami jih je bilo 61 odstotkov starejših od 51 let, pri čemer so bile najpogostejši vzrok srčno-žilne težave. Pri odboru za varnost v gorah (ÖKAS) zato za starejše svetujejo zdravstveni pregled pred aktivnim dopustom v hribih.
Še okoli 20 odstotkov ljudi je umrlo zaradi padca, 16 ljudi pa je življenje izgubilo v snežnem plazu. Tri četrtine smrtnih primerov se je pripetilo med rekreacijo v hribih, slaba četrtina pa zaradi gozdarskih in prometnih nesreč ali samomora.
Med žrtvami v avstrijskih gorah tudi Slovenci
Med mrtvimi je bilo 58 odstotkov avstrijskih državljanov, z 28 odstotki sledijo Nemci. Lani je v avstrijskih gorah umrl tudi slovenski državljan, v povprečju pa sta v zadnjih desetih letih vsako leto umrla po dva slovenska državljana, piše v poročilu ÖKAS.
Glede na statistične podatke je bilo skupno v nesrečah v gorah udeleženih skoraj 14.000 ljudi, ki pa niso vsi utrpeli poškodb.
Statistika domačih gora
Lani je v slovenskih gorah po podatkih Gorske reševalne zveze umrlo 37 ljudi, 243 je bilo poškodovanih, eno osebo pa pogrešajo.
