Ameriški predsednik Donald Trump je po napovedi 25-odstotnih carin na uvoz aluminija in jekla v četrtek napovedal še »recipročne carine«, s katerimi želi, kot pravi, vzpostaviti »pravičnost« v trgovini med ZDA in ostalim delom sveta. »Če nam vsiljujejo carine, jim bomo vrnili s prav isto mero carin, tako preprosto je to,« je dejal novinarjem ravno med obiskom Narendre Modija, premierja Indije, ki ima visoke carine na ameriške izdelke, medtem ko obratno ne velja. Trump je sicer dejal, da bi bilo najbolje, če bi druge države znižale carine na ameriške izdelke. Tujim podjetjem pa je znova priporočil, naj proizvodnjo preselijo v ZDA in se tako izognejo ameriškim ukrepom.
O vsaki državi posebej
V Beli hiši so pojasnili, da se bodo o višini »recipročnih« carin odločali za vsako državo posebej, na podlagi naslednjih kriterijev: njenih carin na ameriško blago, davkov (denimo DDV), stroškov za ameriška podjetja in potrošnike, menjalnih tečajev, subvencij in drugih »nepoštenih« trgovinskih praks. Recipročne carine naj bi uvedli marca.
Trump je, kot že pri carinah na aluminij in jeklo, vzel na muho zlasti EU »z njeno umazano trgovinsko politiko«, kot pravi. Spet se je novinarjem tudi pritoževal nad tem, da so morali Google, Apple in Facebook Bruslju plačati visoke globe.
Slabo za avtomobilsko industrijo v Evropi
Nove carine bodo dodatno prizadele evropsko gospodarstvo, ki ga slabijo nizko domače povpraševanje, visoke cene energije in vse večja konkurenca Kitajske. Zdaj bi se na primer lahko zmanjšala prodaja nemških avtomobilov v ZDA, kjer bi lahko kmalu veljala 10-odstotna, in ne več le 2,5-odstotna carina – v EU je namreč carina na ameriške avtomobile 10-odstotna. Lani je Nemčija v ZDA prodala osemkrat več avtomobilov kot ZDA v Nemčiji. V Beli hiši menijo, da tudi zaradi visokega nemškega DDV.
Toda po pisanju spletne strani euroactiv znaša povprečna ameriška carina za evropske izdelke 3,95 odstotka, povprečna carina v EU za ameriške izdelke pa 3,5 odstotka. Zato evropska komisija meni, da bi bilo vsako zviševanje ameriških carin neupravičeno. Že v petek dopoldne je sporočila: »EU se bo na neupravičene carine odzvala odločno in takoj.« Evropska komisija se že vse leto pripravlja na morebitne protekcionistične ukrepe Bele hiše. Že leta 2018, ko je Trump prvič uvedel carine na evropski aluminij in jeklo, je znala udariti nazaj – »tam, kjer boli«, to je s carinami na motorje Harley-Davidson, ameriško žito in pomarančni sok.
Slabo tudi za ameriške potrošnike
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek napovedala »odločne« ukrepe proti uvedbi 25-odstotnih ameriških carin na uvoz jekla in aluminija, ki sicer obsega majhen del izvoza EU v ZDA. Komisija zdaj opozarja, da se bodo z zvišanjem carin »povečale cene za ameriške potrošnike in stroški proizvodnje ameriških podjetij, gospodarska rast bo manjša in inflacija višja«. Trump pa trdi, da se bodo v ZDA cene blaga široke potrošnje sprva res zvišale, a na koncu znižale, višje carine pa da bodo varovale industrijo pred tujo konkurenco in zmanjšale velikanski zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki presega 1000 milijard evrov. Vendar pri tem ni upoštevan presežek na področju storitev, ki ga ustvarjajo Google, Amazon, Apple in Microsoft.
Trump je tudi že napovedal dodatne 10-odstotne carine na kitajske izdelke. Kanadi in Mehiki, ki sta z ZDA v prostotrgovinskem območju, za zdaj samo grozi s 25-odstotnimi carinami.
