Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v soboto zvečer pred okoli stotisočglavo množico na vrhuncu tridnevnega zborovanja v Beogradu zavrnil zahteve študentov po prehodni vladi strokovnjakov in napovedal konec »barvne revolucije«, kot je označil več kot pet mesecev trajajoče proteste po Srbiji. Za konec junija pa je napovedal ustanovitev Gibanja za narod in državo, kar je sicer že dve leti stara ideja.
»Šlo je za zborovanje Vučićevih privržencev, ki so zaradi interesov povezani z oblastjo. Pravzaprav so bili ti v manjšini, največ ljudi je prišlo zaradi grožnje, da bodo izgubili službo, ali pa ker so jih plačali,« pravi profesor z beograjske pravne fakultete Bogoljub Milosavljević. »To zborovanje je vodila napačna ideja, saj temelji na delitvah in ostrem zavračanju dialoga s študenti, ki se jim grozi, namesto da bi se priznale napake ter šlo v smeri demokratizacije in odpravljanja avtokratske vladavine,« pravi Milosavljević. Univerzitetnim profesorjem, ki so podprli študente in nimajo predavanj, pa je Vučić sporočil, da ne bodo več dobivali plač.
»Absurden poziv«
Vučić je v svojem 38-minutnem govoru postavil pet zahtev pristojnim institucijam in organom. Prva je vrnitev »ugrabljenih ustanov« državljanom, s čimer je meril na fakultete in druge, ki zaradi protestov ne delujejo. Druga zahteva je ugotavljanje odgovornosti za napade na državljane med njihovim mirnim zbiranjem, kot je dejal. Tretja je omogočanje šolanja dijakom in študentom, ki to želijo. Četrta je razkritje odgovornih za napade na državne institucije in objekte, peta pa preprečevanje motenja državljanov in gospodarskih dejavnosti s strani protestnikov.
Ob svojem pozivu državnim institucijam je s položaja predsednika države namigoval, da nekdo drug nadzira srbsko tožilstvo in pravosodje. Kdo bi to bil, ni povedal. Njegovim nasprotnikom se te njegove trditve in zahteve zdijo absurde, saj naj bi imel pod nadzorom skorajda vse v srbski državi. Tudi sam je sicer rekel, da je tak poziv predsednika nenavaden. A morda še bolj nenavadno je, da študente posnema ne samo v tem pozivu, ampak tudi ko pravi: »Ne bomo odnehali, dokler ne bo vseh pet zahtev dokončno izpolnjenih!« Poleg tega je po zgledu študentskih večdnevnih peš romanj na zborovanja tudi Vučićev režim poskušal prejšnji teden – menda neuspešno – organizirati pohode iz vseh delov Srbije v Beograd.
Začetek ostrejšega zatiranja protestov?
Vučić je v svojem nastopu kritiziral proteste, ki jih od prvega novembra lani, po zrušitvi nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu in šestnajstih mrtvih, organizirajo študenti, ki zahtevajo kazen za odgovorne. Svaril je tudi: »Konec je njihove barvne revolucije!« Napovedal je, da bo naslednji shod njegovih privržencev v Nišu. Tako poskuša pritegniti čim več Srbov v novoustanovljeno Gibanje za narod in državo, v katerem njegovi nasprotniki vidijo novi SZDL, orodje avtokratske vladavine, s katerim se ne branita narod in država, ampak njegova oblast. Gibanje naj bi Vučiću pomagalo zmagati na naslednjih volitvah. Tisti zunaj pa naj bi bili nasprotniki naroda in države, torej izdajalci.
Mnogi v Srbiji se bojijo, da Vučićev sobotni govor s petimi zahtevami pomeni začetek nasilnega zatiranja študentskih protestov. Prejšnji teden je že bilo nekaj aretacij, šestim študentom, ki so jih aretirali 15. marca, ker so se pogovarjati o vdoru v prostore Vučićeve Srbske napredne stranke, pa so te dni podaljšali pripor še za 30 dni.
Profesor: EU bo najbrž še nekaj časa tiho
»Podpora Vučiću pada, zato zaostruje represijo,« pravi profesor Milosavljević. Evrope naj to ne bi motilo: »Evropa ima rada stabilnost in oblast, ki je trdna in močna, ni nujno, da je demokratična. Prav tako želi litij, ki ji ga je obljubil Vučić. EU se bo odzvala samo v primeru, če bo kriza vodila do Vučićevega strmoglavljenja. Do takrat pa bo spremljala dogajanje in vztrajala s pozivi k mirnemu reševanju krize z dialogom in volitvami. A problem je, da ni pogojev za poštene volitve, oblast pa tudi ni pripravljena za dialog, pri obojem pa bi bilo idealno, če bi posredovala EU,« dodaja.
Sicer so se študentje v soboto – nekateri tudi po 200 kilometrih pešačenja – zbrali v Novem Pazarju na jugozahodu Srbije, torej v Sandžaku, kjer je večina prebivalcev bošnjaških muslimanov, s čimer so sporočili, da je Srbija država državljanov.
