Samo v prvem mesecu in pol letošnjega leta je v mestu policija zabeležila enajst strelskih napadov, pri čemer sta dve osebi umrli, štiri so bile ranjene. Napadi pa se še nadaljujejo. To, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo, danes kriči po odločnem političnem vodstvu. A Bruselj ga nima, poroča portal Politico.
Belgijski politični sistem, znan po svoji kompleksnosti, je razdeljen na več ravni oblasti, vsaka s svojimi pristojnostmi. Ko deluje, lahko dobro funkcionira. Ko pa ne, sledi popolna paraliza. In ta v Bruslju traja že devet mesecev, regionalna bruseljska vlada pa še vedno ni formirana.
Posledice so občutne. Ob porastu kriminala je ogroženih več infrastrukturnih projektov in gradnja socialnih stanovanj. Sredstva za nevladne organizacije, kulturo in socialne programe pa so zamrznjena. Vprašljivo je celo financiranje centrov za socialno delo, policije in lokalnih oblasti. Javni dolg narašča skoraj tako hitro kot kupi smeti na mestnih ulicah. "Gre za obstoj Bruslja kot mesta," je opozoril poslanec Christophe De Beukelaer.
Štiri milijone evrov primanjkljaja dnevno
Če bi Bruselj imel vlado, bi bila njena prva naloga zajezitev porabe. Dolg Bruslja namreč že presega več kot 14 milijard evrov, letos pa naj bi zrasel še za dodatnih 1,6 milijarde. Po podatkih belgijskega časopisa Bruzz naj bi se proračunski primanjkljaj vsak dan povečal za kar štiri milijone evrov.
"Ker se Belgija trudi izpolnjevati zahteve EU glede znižanja izdatkov, je bruseljski dolg breme za celotno državo", je za Politico opozoril politolog Dave Sinardet. Situacija pa bi se lahko še poslabšala, saj bi lahko bruseljski regiji do poletja bonitetna ocena še padla, zaradi česar bi bilo zadolževanje dražje, dolg pa bi dodatno naraščal. Po njegovem mnenju bi takšna situacija lahko ustvarila dodaten pritisk na bruseljske politike, da bi končno prišlo do oblikovanja vlade.
"Sram me je tega političnega cirkusa"
Bruselj je zaradi svoje lege specifičen tudi iz jezikovnega vidika. V Belgiji je več nizozemsko kot francosko govorečih prebivalcev, v Bruslju pa je ravno obratno. Posledično mora imeti bruseljska vlada večino na obeh jezikovnih straneh. In šele ko se stranke na obeh straneh uskladijo, je mogoče doseči celovit koalicijski dogovor, navaja Politico.
Ob porastu kriminala se mesto sooča tudi z dilemo, kako naj bruseljska policija ukrepa proti nepridipravom. Nekateri predlagajo združevanje različnih policijskih enot, a se hitro pojavijo neskladja o tem, kateri dispečerski sistem naj policisti sploh uporabljajo. Dokler se ukvarjajo s takšnimi nesmisli, se stopnja kriminala povečuje in se bo, dokler ne bo regionalna vlada začela normalno delovati. "Sram me je tega političnega cirkusa, v katerem se je znašel Bruselj," je še dejal De Beukelaer.
