Več kot 60 državam v sredo grozi, da bodo proti njihovemu izvozu v ZDA uvedene obsežne ameriške proticarine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump napovedal prejšnji teden ter s tem poskrbel za razburjenje po vsem svetu in na finančnih trgih. Vse od Trumpove napovedi o najobsežnejših ameriških carinah po drugi svetovni vojni tudi Evropska unija išče načine, kako se nanje odzvati. Nervozne niso zgolj države, temveč tudi globalni finančni trgi. Zgolj na ameriških borzah je v dveh dneh izpuhtelo pet bilijonov dolarjev premoženja. Močne padce so poleg azijskih dosegale tudi evropske borze.
O nadaljnji poti, kako naprej, so v ponedeljek razpravljali tako evropski trgovinski ministri kot predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen še na zadnjih posvetovanjih z večjimi industrijami. Zatem so iz Bruslja in Luxembourga prihajala skupna sporočila, da se je EU pripravljena pogajati z ZDA. Von der Leynova je čez lužo poslala že kar prvi pogajalski predlog Trumpovi administraciji: odpravimo vse carine na industrijske proizvode.
»Preverimo možnosti, kako bi carinske stopnje približali ničelni stopnji. Pripravljeni smo razpravljati o ničelnih carinskih stopnjah na avtomobile in tudi druge proizvode,« je dejal izvršni podpredsednik evropske komisije Maroš Šefčovič in kot možna področja teh ničelnih vsot naštel kemikalije, plastiko in preostanek industrijske proizvodnje.
Pripravljeni na pogajanja
Šefčovič je zarisal pot, ki si jo na gospodarskem področju zdaj z Washingtonom predstavlja Evropska unija po grozečih carinah na 380 milijard evrov njenega izvoza v Združene države. Želi si sodelovanje glede vprašanja trgovinskih presežkov, v tekmi za polprevodnike in redke minerale, želi tudi pogajanja glede carin, a so ta v tem trenutku težavna, ker Washington nanje gleda kot na korektivni ukrep. »Pripravljeni smo sesti za pogajalsko mizo,« je dejal Šefčovič, a tudi pristavil, da EU na pogajanja ne bo čakala v nedogled. Pripravljajo se protiukrepi, iskale se bodo priložnosti za diverzifikacijo trgovine, je napovedal. ZDA sicer kažejo pripravljenost na pogajanja, a kdaj bodo lahko stekla, ni znano. Tudi ko bodo, ne gre pričakovati takojšnjega pogajalskega izkupička. Ameriški finančni minister Scott Bessent namreč ocenjuje, da se o carinah ni mogoče pogoditi v nekaj dneh ali tednih.
V vsakem primeru pa se bo EU očitno odzvala na že prej vnovič uvedene Trumpove 25-odstotne carine na jeklo in aluminij. Seznam protiukrepov bodo posredovali državam članicam, o njem bodo glasovale v sredo, veljati pa bi naj nato začeli 15. aprila.
Trump ne sprejema kritik
Azijske in evropske borze so v ponedeljek, ko je začel veljati prvi sklop ameriških carin (splošne desetodstotne na celotni uvoz v ZDA), dosegale rekordne izgube. Nemški borzni indeks DAX je padel za slabe štiri odstotke, japonski Nikkei za slabih osem odstotkov, šanghajski indeks Composite se je znižal za več kot sedem odstotkov, največji padec po finančni krizi leta 1997 so imeli v Hongkongu, kjer je Hang Seng padel za dobrih 13 odstotkov. Hud udarec so doživeli tudi vlagatelji na ameriških borzah. Newyorški borzni indeks Dow Jones je minuli teden utrpel upad za osem odstotkov. Zaradi izpuhtelega premoženja tudi med bogataši narašča nezadovoljstvo nad Trumpovo politiko. Pred nadaljevanjem trgovanja na borzah je Trump vztrajal pri pravilnosti svoje politike, državljane pa pozival, naj ne bodo šibki in neumni, temveč »močni, pogumni in potrpežljivi«.
Trump trdi, da želi s carinami odpraviti trgovinska neravnovesja in »izkoriščanje na račun Združenih držav« ter tja preusmeriti proizvodnjo. Hkrati želi izpolniti drago volilno obljubo o velikih znižanjih davkov, kar bi financiral iz prihodkov od novih carin. Čeprav so v minulih dneh Trumpove carine že izničile milijarde vrednosti svetovnih delnic, ameriški predsednik ne obžaluje svojega ukrepa in pri njem vztraja. »Nočem, da bi se kar koli (vrednost delnic, op. a.) zmanjšalo. Toda včasih moraš vzeti zdravilo, da bi kaj popravil,« je ocenjeval in razkrival, da se je minuli konec tedna s številnimi evropskimi in azijskimi voditelji pogovarjal po telefonu o morebitnem novem trgovinskem dogovoru.
Kritik, da njegova politika briše milijarde kapitala in peha svet v trgovinsko vojno, ne sprejema. »Nekega dne bodo ljudje spoznali, da so carine za Združene države Amerike zelo lepa stvar,« zagotavlja ameriški predsednik. Po ocenah iz krogov njegovih svetovalcev naj bi si zdaj 50 držav prizadevalo najti nov trgovinski dogovor z ZDA. Kot prvi je v ponedeljek k Trumpu na pogovore o uvedenih carinah prihitel izraelski premier Benjamin Netanjahu.
Priprave na protiukrepe
Kako se odzvati na carine, so se v ponedeljek usklajevali evropski ministri za trgovinsko politiko na izrednem zasedanju. Obstaja pripravljenost za pogajanja z ZDA, ki je Evropski uniji minuli teden prisodil 20-odstotne carine na celoten uvoz kot odgovor na ameriški primanjkljaj v trgovini z blagom. Obenem EU zaključuje spisek možnih protiukrepov, za katere pa v evropski komisiji upajo, da jih ne bo treba uporabiti. Trump ima sicer EU še posebno na muhi, saj trdi, da je z ZDA ravnala zelo slabo. Tako ali tako pa je bila EU po njegovih besedah ustanovljena zgolj z enim samim razlogom: oropati ZDA.
Nemški minister za ekonomijo Robert Habeck je ocenil, da je Evropska unija v močnem položaju za odgovor na ameriške carine. Trump je namreč ZDA popeljal v slab položaj, pravi. Odziv na carine mora biti po njegovi oceni miren in enoten, članice pa boljših pogojev ne bi smele iskati posamično. Habeck še meni, da EU ni pod časovnim pritiskom za ukrepanje, zato prenagljeni odzivi niso na mestu. V nemški vladi poudarjajo, da ne želijo trgovinske vojne, želijo pa si nadaljnjega zmanjšanja trgovinskih ovir.
Z dvojnim sporočilom priprav na protiukrepe in tudi pogovore s Trumpovo administracijo je na usklajevanja v Luxembourg prišel francoski trgovinski minister Laurent Saint-Martin. »Ne smemo izključiti nobene možnosti na področju blaga in storitev,« je dejal s pogledom na možne protiukrepe, a se tudi zavzel za sodelovanje pred konfrontacijo. »Naš končni cilj ostaja enak – izpogajati, da se vrnemo v prejšnje stanje. Če to ne bo mogoče, se mora EU seveda odzvati, odločno in sorazmerno,« je dodal.
Irski minister za trgovino Simon Harris je pred pogovori v Luxembourgu pričakoval »zmeren« odziv. Poudaril je, da si Evropa želi dogovora z ZDA, vsi evropski ukrepi pa so usmerjeni k temu, da bi ZDA spravili za pogajalsko mizo. Takšno stališče je zastopala tudi nizozemska ministrica za trgovino Reinette Klever: »Z Američani moramo sesti za mizo in ugotoviti, kako lahko znižamo te carine. Ostati moramo mirni in se odzvati na način, ki bo zmanjšal zaostrovanje. Delniški trgi zdaj kažejo, kaj se bo zgodilo, če bomo položaj takoj zaostrili. Vendar bomo pripravljeni sprejeti protiukrepe, če bo to potrebno, da bi Američane spravili za mizo.«
