Si lahko mladi Britanec ali Britanka, zaposlena v nepremičninski agenciji v deževni, vetrovni Britaniji, želi kaj več in boljšega kot dobiti »sanjsko« službo v sončnem superbogatem Dubaju, kjer lahko, ker je tam eden najdonosnejših nepremičninskih trgov, zasluži najmanj petkrat več kot doma in ne plača niti penija davka?
V zadnjih desetih letih se je v Dubaj preselilo približno četrt milijona mladih Britancev. Ne gre le za nepremičninarje, a njihove sanje o hitrem bogatenju v Dubaju najbolj spodbuja resničnostna serija britanske televizije Channel 4 Dubaj: prodaja sanj (Dubai: Selling the Dream), v kateri nastopajo mladi Britanke in Britanci, urejeni, kot bi bili na modni reviji, ki prodajajo sanjske hiše in stanovanja ter služijo sanjske provizije. Če jih prodajo. Serija je britanska različica Netflixove serije Prodaja sončnega zahoda (Selling Sunset). Mladi britanski nepremičninarji v Dubaju pričakujejo neskončno žurersko življenje in sanjske zaslužke. Resnica je kot ponavadi precej drugačna. Zato številni obžalujejo preselitev v sončni Dubaj in si obupno želijo vrnitve v deževno, vetrovno Britanijo. Veliko se jih je že vrnilo. Kar nekaj se jih je razgovorilo v britanskem tisku, med njimi tudi zvezdniki omenjene serije.
Bogastvo te zaslepi
»Dubajsko bogastvo, sanjske nepremičnine in provizije te sprva zaslepijo,« pravi 23-letni Harvey Thrower, ki je v Dubaju najprej delal za britansko nepremičninsko agencijo Betterhomes. Po šestih mesecih se je, ker je v tem času prodal le eno nepremičnino, stanovanje v 32-nadstropni razkošni stanovanjski stolpnici za 330.000 funtov, in dobil provizijo 3300 funtov (en odstotek), zaposlil v drugi agenciji, ki prodaja nepremičnine kot naložbe, a se je po dodatnih šestih mesecih vrnil v Britanijo, ker je medtem porabil svojih 40.000 funtov prihrankov, s katerimi je financiral svoje menda zelo žurersko življenje v dragem Dubaju, saj so ga razglasili za »party animal« (žurersko žival). Kakor koli že, po vrnitvi v Britanijo se je zaposlil v nepremičninski agenciji Dexters, kjer ima solidno letno plačo 55.000 funtov (povprečna otoška plača je 33.000 funtov). Harvey je morda imel smolo ali pa je izbral napačen poklic, a neuspeh na dubajskem sanjskem nepremičninskem trgu ni edini problem, s katerim se srečujejo mladi Otočani in drugi, ki želijo obogateti v Dubaju. Tam živi 3,79 milijona ljudi, med katerimi je kar 90 odstotkov tujcev. Podobno razmerje med domačini, Arabci, in tujci je tudi v Združenih arabskih emiratih: med dobrimi desetimi milijoni prebivalcev je le 11 odstotkov domačinov. Islam je uradna vera, uradni jezik je arabščina, a angleščina je glavni jezik, posebno v poslovnem svetu.
Velik problem mladih Britancev, ki želijo obogateti v Dubaju, je avtoritarni režim Združenih arabskih emiratov, ki se požvižga na demokracijo, svobodo tiska in govora in ki zakonsko prepoveduje homoseksualna razmerja. Organizacije za človekove pravice ga stalno kritizirajo tudi zaradi odnosa do tujih delavcev, posebno v gradbeni industriji. Problemi mladih Britancev v Dubaju so se znatno zmanjšali pred tremi leti, ko so tam dekriminalizirali skupno življenje neporočenih zahodnjakov in pitje alkohola v barih in na domovih (vse to je v sosednji Savdski Arabiji še vedno prepovedano), a dubajska policija še vedno zelo hitro ukrepa v primeru razkazovanja čustev v javnosti, na primer poljubljanja ali celo držanja za roke. Tujci lahko zato zelo hitro končajo v zaporu. Tudi kritiziranje vlade in monarhije in celo podjetij, stanodajalcev ali storitev, na primer postrežbe v restavraciji, ti lahko prinese težave s policijo.
Zaprta zaradi poskusa samomora
V Britaniji in na Irskem odmeva primer irske stevardese Tori Towey, ki je bila obtožena pitja alkohola v javnosti (to je še vedno prepovedano) in poskusa samomora (to je v Združenih arabskih emiratih kriminalno dejanje). Trdila je, da je bila v zakonu zlorabljena in da je hotela narediti samomor po prepiru z možem. Dubajska policija, ki jo je poklicala na pomoč, ni aretirala moža, ampak njo in jo po pregledu, med katerim jo je slekla do golega, dala v prepoln zapor. Vrnitev na Irsko brez potnega lista, ki ga je uničil njen mož, so ji dovolili po posredovanju irske vlade in britanske organizacije Priprti v Dubaju, ki ne obstaja brez razloga. Decembra lani so aretirali in zaprli osemnajstletnega Londončana Marcusa Fakana, ker je imel spolne odnose z le nekaj mesecev mlajšim dekletom. Trenutno je v razvpitem dubajskem zaporu Al Awir, v katerem so na smrt obsojeni morilci, teroristi in gangsterji. Zaposleni Britanci v Dubaju se zakonov in lokalne arabske in islamske kulture zavedajo veliko bolj kot mladi Britanci, ki se tja podajajo na razkošne počitnice in pozabijo, da niso na Kanarskih ali Karibskih otokih, kjer so lahko brez posledic »žurerske živali«.
