Pred natanko osemdesetimi leti se je z izkrcanjem v Normandiji začela največja morsko-kopenska vojaška operacija v zgodovini, ki je pomenila prelom v drugi svetovni vojni, spominu na takratne dogodke pa se bodo v teh dneh poklonili na mnogih krajih in z udeležbo najvišjih političnih predstavnikov. Včeraj je bila prva slovesnost v angleškem pristaniškem Portsmouthu, od koder je na morsko pot proti Franciji v noči na 6. junij 1944 krenil del od skupno 133.000 ameriških, britanskih, kanadskih in drugih vojakov, ki so se v Normandiji prvi dan izkrcali ob podpori letalstva in padalcev. »Za vedno smo njihovi dolžniki,« je rekel Karel III., ki se je skupaj s princem Williamom poklonil pogumu tistih, »ki so se morali spraševati, ali bodo preživeli«. 10.300 jih ni – toliko zavezniških žrtev je terjala operacija Overlord na prvi dan, ki je šel v zgodovino kot dan D, ko so se spoprijeli z nemškimi utrdbami, minami in topništvom na plažah Utah, Omaha, Juno, Gold in Sword.
Udeležba 200 veteranov
Danes bodo osrednje slovesnosti v Franciji. Predsednik Emmanuel Macron gosti ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je v Francijo prispel včeraj, kanadskega premierja Justina Trudeauja in britanskega kralja, ki se bo podal na pot prvič po diagnozi raka. Njihove države so prispevale glavnino vojakov, prišli pa bodo še drugi voditelji iz približno dvajsetih držav, med njimi ukrajinski predsedniki Volodimir Zelenski, nemški kancler Olaf Scholz in italijanski predsednik Sergio Mattarella. Ruski predstavniki niso povabljeni. Macron je sprva načrtoval, da bi gostil koga nižjega ranga, pa si je premislil.
Glavne slovesnosti na plaži Omaha se bo danes udeležilo tudi približno 200 veteranov izkrcanja, ki so vsi stari okoli 100 let ali več. Kakšnih 25 jih je včeraj z ladjami plulo po isti poti iz Velike Britanije v Francijo, na katero je pred osemdesetimi leti krenilo 7000 ladij. Nekateri so v vodo vrgli vence, drugi so jokali ob spominih na dan, s katerim se je izkrcanje šele začelo. Potem ko so se zavezniki utrdili, je po isti poti v Francijo v naslednjih dneh in tednih prišlo še na stotisoče vojakov in neskončne količine orožja in opreme, s katerimi so zavezniki krenili na vzhod in do srede avgusta že osvobodili Pariz.
Največji spominski dogodek v zgodovini Francije
Biden se bo med obiskom Normandije, kjer bo še jutri, sestal z Zelenskim, je napovedala Bela hiša. Imel bo dva govora, enega danes na vojaškem pokopališču, in enega jutri pri spomeniku na klifu Pointe du Hoc, ki so ga na dan D preplezali ameriški vojaki in uničili nemško topniško utrdbo. Potem bo odpotoval v Pariz, kjer bo v soboto na državniškem obisku pri Macronu, v nedeljo pa se vrača domov. V Evropi bo sicer spet prihodnji teden, ko bo v Italiji od četrtka do sobote potekal vrh skupine G7, tudi z udeležbo Zelenskega. Ne bo pa se udeležil tako imenovanega vrha za mir v Ukrajini, ki bo tik zatem potekal v Švici. Tja bo poslal podpredsednico Kamalo Harris. Rusija ni povabljena.
Macron bo imel jutri govor v Bayeuxu, prvem francoskem mestu, ki so ga zavezniki osvobodili po izkrcanju. Nasploh je obeleževanje okrogle obletnice velik dogodek za Francijo. Notranji minister Gerald Darmanin je po poročanju Le Monda dejal, da je to »največji spominski dogodek v naši zgodovini«. Obeleževanja bodo potekala v številnih mestih, na številnih pokopališčih vojakov v Normandiji in drugod po državi. Samo uradnih dogodkov bo trideset, varovalo jih bo 43.000 policistov, je dejal minister, od tega danes pri Omahi 12.000.
