V središču Beograda so v nedeljo potekali množični protesti študentov z zahtevo, da oblast prevzame odgovornost za novembrsko nesrečo v Novem Sadu. Protestom so se pridružili srednješolci, učitelji in profesorji, zdravstveni delavci, ekologi, celo kmetje. Po ocenah policije se je zbralo 29.000 ljudi, najbrž jih je prišlo dvakrat več.
Zahtevali so odstop premierja Miloša Vučevića in novosadskega župana Milana Đurića ter kazenski pregon vseh odgovornih za strašno tragedijo v Novem Sadu s 15 mrtvimi 1. novembra, ko se je zrušil betonski nadstrešek železniške postaje, ki so jo obnovili in slovesno odprli julija letos. Zahtevali so tudi konec sodnih postopkov proti udeležencem prejšnjih protestov zaradi novosadske nesreče in pregon huliganov, ki so napadli študente in profesorje fakultete za dramske umetnosti med komemoracijo v spomin na žrtve zrušitve nadstreška.
Veliki poraženec protestov je Rio Tinto
Srbski analitik dr. Vuk Vuksanović je pojasnil, zakaj je javnost protestom očitno naklonjena: »Študentski protesti so osredotočeni na tragedijo v Novem Sadu in na vprašanje odgovornosti. To in dejstvo, da so študenti, ne pa politične stranke glavni organizatorji, sta razloga, da so protesti izzvali takšne simpatije v družbi.« Vuksanović je za Dnevnik ocenil, da je ključnega pomena vprašanje, kaj protesti prinašajo dolgoročno. »Gre za najresnejši notranji izziv za vladajočo koalicijo od leta 2012, odkar je na oblasti. Opaziti je mogoče paniko, saj se ruši zunanja podoba sistema, ki se je gradila na tem, da kljub vsem političnim problemom gospodarstvo napreduje in da se razvija infrastruktura.« Zdaj se je pokazalo, je dejal, da ravno zaradi politične narave sistema ta infrastruktura ni varna.
Vsekakor bi se moralo to nezadovoljstvo izraziti na volitvah, a po Vuksanovićevih besedah ga opozicijski politiki in stranke doslej niso bili sposobni unovčiti. »Vučić je vse prejšnje proteste pustil, da so sčasoma, ko je navdušenje ljudi upadlo, zamrli. Glavno vprašanje je, ali bo tudi usoda teh takšna.« Po njegovem mnenju je sicer največji poraženec protestov avstralsko podjetje Rio Tinto, ki si je obetalo velik posel od odprtja rudnika litija v severozahodni Srbiji. »Tragedija iz Novega Sada je namreč prepričala ljudi, da od vladajoče koalicije ne morejo pričakovati uresničenja velikih projektov v skladu s standardi in načeli vladavine prava, in to kljub uradnim zagotovilom iz EU.«
Vučić o nujnosti miru in stabilnosti
Medtem ko se širijo protestne blokade fakultet in srednjih šol, oblasti zaman poskušajo umiriti mlade z različnimi subvencijami. Policija znova zaslišuje bivšega ministra za gradnje, transport in infrastrukturo Gorana Vesića, ki je 4. novembra odstopil, in še deset domnevno odgovornih za zrušitev nadstreška. Prejšnji teden je odstopil tudi Tomislav Momirović, ki je vodil ministrstvo za gradnje, transport in infrastrukturo v času, ko so pod vodenjem Kitajcev začeli obnavljati postajo v Novem Sadu. Lokalne oblasti so ves čas trdile, da dela potekajo »po evropskih standardih«, zdaj pa je dokumentacija obnove označena z oznako zaupno, kar močno jezi protestnike.
Protesti, ki so potekali mirno, so se začeli s 15 minutami tišine za 15 mrtvih. Protestniki so zatem na Trgu Slavija, velikem beograjskem krožišču, nad glavami razvili velikansko srbsko zastavo in si jo podajali, medtem ko so peli srbsko himno Bože pravde, ki jo je leta 1872 uglasbil Slovenec Davorin Jenko. Sledili so vzkliki: »Srbija, Srbija!« In: »Študenti so vstali!« Ali pa: »Morilci!« In še: »Vučić, odstopi!«
Vučić je v izjavi na instagramu priznal, da gre za izjemen dan za Srbijo. Dejal je: »Poslušati moramo drug drugega, tako da to postane vrednota in pripelje do drugačnih odnosov v prihodnosti.« Poudaril je nujnost miru in stabilnosti. Pohvalil se je, da je iztekajoče se leto rekordno glede naložb, ki znašajo 4,6 milijarde evrov, in da so ta dan v Srbiji odprli novih 30 kilometrov avtoceste med Kruševcem in Vrnjačko Banjo – ob navzočnosti ameriškega in turškega veleposlanika, ker sta odsek zgradila turško in ameriško podjetje. Napovedal pa je tudi, da bo, »kot doslej že mnogokrat«, tudi na naslednjih volitvah premagal opozicijo, »bolj prepričljivo kot kadar koli«. Protestnikom je še sporočil: »Srbije ne boste vrnili v preteklost, Srbija gre v prihodnost.«
