Sredin telefonski pogovor ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina o začetku pogajanj o koncu vojne v Ukrajini je med evropskimi politiki in v Kijevu povzročil šok in sprožil glasne alarme. Očitna odsotnost posvetovanj s staro celino ter Tumpove izjave so ustvarile vtis, da se je Bela hiša odločila dogovor o koncu vojne iskati dvostransko s Kremljem. V Evropi so ves čas svarili pred natanko takšnim scenarijem, torej pred pogajanji mimo nje in morda celo mimo Ukrajine, v sredo pa se je zazdelo, da je dobil stvarne obrise.
»Kakršen koli sporazum, dosežen brez našega sodelovanja, bo propadel, kajti za njegovo uresničevanje sta potrebni tudi Evropa in Ukrajina. Vsak hitri dogovor je umazan dogovor,« je rekla zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Govorila je v imenu Francije, Poljske, Nemčije, Španije, Italije in Združenega kraljestva, članic skupine Weimar+, ki so v skupno izjavo med drugim zapisale: »Ukrajina in Evropa morata biti udeleženi pri kakršnih koli pogajanjih.«
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek dejal, da njegova država ne bo sprejela nobenega dogovora, ki bi bil dosežen brez njenega sodelovanja, in da so dvostranska pogajanja z ZDA natanko to, kar je ves čas želel Putin. Trump pred tem ni jasno odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je Ukrajina zanj enakovreden partner v naporih za končanje vojne, ampak trikrat ponovil, da Kijev »mora skleniti mir«. V Kremlju je tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov izjavil, da bo Ukrajina seveda sodelovala v pogajanjih, da pa še ni jasno, kako, ker format še ni dorečen. Kot ga je bilo razumeti, je mogoče tudi, da bi se ZDA ločeno pogajale oziroma pogovarjale z Rusijo in Ukrajino.
»Temen dan v zgodovini«
Opozorila pred izključenostjo Evrope v četrtek niso ponehala. Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je dejal, da »je Evropa sprejela sankcije proti Rusiji, vlagala v ukrajinsko obrambo in pomaga obnavljati Ukrajino z denarjem Evropske unije in dvostransko«, zato mora biti del pogajanj. Britanski obrambni minister John Healey pravi, da je Rusija grožnja tudi za druge države, ne le Ukrajino. Marko Mihkelson, predsednik zunanjepolitičnega odbora estonskega parlamenta, pa meni, da bo šla sreda »v zgodovino morda kot temačen dan za Evropo«.
Pogovor Trumpa in Putina je bil prvi javno znan med voditeljema ZDA in Rusije od začetka vojne v Ukrajini, med njim pa sta se dogovorila tudi za medsebojni obisk, prvič pa naj bi se kmalu srečala v Savdski Arabiji, kot je povedal Trump. Trump je pogovor s Putinom sicer napovedoval že nekaj časa, evropsko presenečenje nad tem pa govori o očitnem pomanjkanju komunikacije zahodnih zaveznic in tudi o nepripravljenosti Evrope na politiko nove ameriške vlade.
Vnaprejšnje odrekanje adutom
Kritike na račun ameriškega predsednika pa se tu niso ustavile. Mnogi v Evropi so samooklicanemu mojstru sklepanja poslov očitali začetniško napako, da se je vnaprej odrekel pogajalskim adutom. Njegov obrambni minister Pete Hegseth je namreč v sredo med obiskom v Evropi jasno dejal, da članstvo Ukrajine v zvezi Nato ne pride v poštev, prav tako ni mogoča vrnitev nadzora vsega zasedenega ozemlja Ukrajini ali nameščanje ameriških vojakov na njenih tleh za vzdrževanje miru. »Obžalovanja vredno je,« je dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius, »da ZDA popuščajo Rusiji, še preden so se pogajanja začela.« Neki evropski diplomat je vse skupaj poimenoval za »vnaprejšnjo predajo«.
Pogovor Trumpa in Putina ter Ukrajina bosta zasenčila vse druge teme na tridnevni münchenski varnostni konferenci, ki se začenja v petek. Na njej bodo tudi ameriški podpredsednik J. D. Vance, zunanji minister Marco Rubio in posebni odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg, ki se v petek srečujejo z Zelenskim. Konference se udeležuje tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
