Sinoči, dan pred vrhom EU, so se na neformalnem srečanju pri novem generalnem sekretarju Nata Marku Rutteju zbrali najpomembnejši evropski voditelji, da bi razpravljali o ukrajinski vojni. Sestanka so se udeležili predsedniki vlad Italije, Nemčije in Poljske Giorgia Meloni, Olaf Scholz in Donald Tusk, predsedniki Ukrajine, Francije, evropske komisije in evropskega sveta Volodimir Zelenski, Emmanuel Macron, Antonio Costa in Ursula von der Leyen ter britanski zunanji minister David Lammy. Rutte je pred srečanjem napovedal razpravo o stališču, ki ga mora Evropa zavzeti do ZDA pred vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo 20. januarja, in pa o tem, kako bi bilo mogoče več narediti za Ukrajino, da bi bila v boljšem izhodiščnem položaju pred morebitnimi mirovnimi pogajanji.
ZDA bi bilo težko nadomestiti
Evropski voditelji se bojijo, da bodo ZDA, ko bo oblast prevzel Trump, prenehale pošiljati vojaško pomoč Ukrajini, ki ji že tako ne kaže dobro na bojišču. Evropske države pa ne bodo mogle nadomestiti dosedanje ogromne ameriške vojaške pomoči, tudi zaradi velikih težav s proračunskimi primanjkljaji. V teh okoliščinah je med evropskimi državami po skoraj treh letih vojne, v kateri je na obeh straneh padlo že blizu pol milijona vojakov, tudi volje za podpiranje Ukrajine vse manj. Trumpova napoved, da bo v »24 urah« končal vojno, pomeni, da bo Kijev morda silil v premirje in mirovna pogajanja, Ukrajina pa se boji, da bi izgubila najmanj petino svojega ozemlja, ki ga je Rusija že zasedla. Zelenski je po zmagi Trumpa začel dopuščati možnost premirja in mirovnih pogajanj, a pod pogojem, da bo – dejansko na štirih petinah ozemlja – zagotovljena varnost Ukrajine, in to preko članstva v Natu. V tem smislu govori o »trajnem miru«.
Preigravanje scenarijev
O Ukrajini je zdaj težko razpravljati, ker še ni jasno, kakšno je konkretno Trumpovo stališče. Tudi sicer sploh ni jasno, kakšen naj bi bil konec te vojne. Nič konkretnega in otipljivega še ni na mizi. Trump podpira Macronovo idejo o napotitvi evropskih čet v Ukrajino za zagotavljanje premirja oziroma miru. Mnoge evropske države, kot je Poljska, so proti temu, saj bi tako Rusija obdržala osvojeno ozemlje. Za zdaj pa ni ne premirja ne za obe strani sprejemljivega predloga o tem, kakšno naj bi bilo premirje. Evropski voditelji lahko le preigravajo scenarije in razpravljajo o tem, kako Ukrajino narediti močnejšo. To naj bi bilo tudi osnovno sporočilo srečanja v Bruslju z obljubami o pošiljanju sistemov zračne obrambe, streliva in raket Ukrajini, urjenju ukrajinskih vojakov in krepitvi ukrajinske orožarske industrije.