Šefinja slovenske diplomacije Tanja Fajon svojo tokratno turnejo po Bližnjem vzhodu začenja v Jordaniji. Kot poudarjajo na zunanjem ministrstvu, bo njeno temeljno sporočilo v celotni regiji zavzemanje za mir in stabilnost, saj tamkajšnje varnostne razmere tudi neposredno vplivajo na varnostni položaj Evrope. Nenazadnje pa je Bližnji vzhod od lanskega leta tudi postal prioritetna regija slovenske razvojne pomoči – tja se bo letos steklo 3,5 milijonov evrov slovenske pomoči, prihodnje leto pa že 4,4 milijona evrov. Največji dežel bo šel za pomoč Palestini – letos 2,4 milijona evrov, prihodnje leto pa dobre tri milijone evrov.
Zaskrbljeni zavezniki
Jordanija, kjer se bo Fajonova danes najprej sešla z zunanjim ministrom Ajmanom Safadijem. velja za morda najtesnejšo zaveznico Slovenije na Bližnjem vzhodu. V ponedeljek bo jo sprejel še jordanski kralja Abdullah II. Slovenska stališča do izraelsko-palestinskega konflikta in tudi pošiljanje humanitarne pomoči v Gazo preko Jordanije so se še okrepile tesne politične vezi med državnima vodstvoma.
Fajonova se bo v Jordaniji mudila v času, ko državo skrbijo zavzemanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za preselitev Palestincev iz Gaze v Jordanijo in Egipt. Ta načrt so v Egiptu in Jordaniji sicer že zavrnili, vendar bi po ocenah virov iz slovenskega zunanjega ministrstva lahko prišlo tudi do pritiskov, da bi obe državi na takšne razselitve pristali. Fajonova je sicer že pred časom dejala, da Slovenija ne podpira razselitev Palestincev.
Krepitev pomoči za Unrwo
Ob zavzemanju za tesnejše gospodarsko sodelovanje s hašemitsko kraljevino in podpiranju stabilnosti Jordanije, ki sicer že od leta 1948 gosti palestinske begunce, namerava zunanja ministrica izpostaviti tudi velik pomen strateškega partnerstva med EU in Jordanijo, ki je bilo pred dnevi doseženo med obiskom kralja Abdulaha II. v Bruslju. Tri milijarde evrov bo EU v okviru tega partnerstva do leta 2027 namenila Jordaniji v obliki nepovratnih sredstev, posojil in investicij za projekte podpore jordanski vojski, boju proti kriminalu, krepitve demokracije in vladavine prava, podpore strukturnim reformam, boju proti tihotapcem ljudi in izobraževanju.
Obiskala bo eno od begunskih taborišč, hkrati pa se bo sešla tudi z vodjem agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (Unrwa) Phillippom Lazzarinijem. Unrwa se sedaj sooča s prepovedjo delovanja na izraelskem ozemlju. Ta teden so morali umakniti vso svoje mednarodno osebje iz Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema, prav tako pa ne morejo imeti več stikov z izraelsko vlado. Kljub temu Unrwa ostaja glavna mednarodna agencija, ki pomaga palestinskim beguncem tako v Libanonu, Jordaniji, Siriji, Egiptu, na Zahodnem bregu in v Gazi. K Lazzariniju Fajonova ne prihaja praznih rok. V diplomatski prtljagi nosi zagotovilo slovenske vlade za milijon evrov dodatne pomoči Unrwa.
Želja za stabilni in obnovljeni Libanon
Po obisku v Jordaniji jo bo pot vodila v Libanon, kjer je do sredine februarja podaljšana prekinitev spopadov med Izraelom in Hezbolahom. Pri uveljavljanju prekinitve spopadov sicer prihaja do kršitev. Hezbolah se še ni umaknil za reko Litani, izraelska vojska pa tudi ne iz južnega dela Libanona. Medtem so se ljudje že množično vrnili domov, država pa je s spremembami na vrhu oblasti načela novo poglavje v zgodovini večkonfensionalne države.
Med dvodnevnim bivanjem v Bejrutu se bo sešla z novoizvoljenim predsednikom države Josephom Aounom, ki je uniformo poveljnika generalštaba libanonske vojske zamenjal za predsedniško obleko. Prav tako se bo srečala s vplivnim predsednikom parlamenta Nabijem Berijem in novim mandatarjem za sestavo libanonske vlade Nawafom Salamom, ki je iz vrst Palestinske osvobodilne organizacije in Fataha presedlal med libanonske diplomate, nato pa je do srede januarja bil še predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu.
Novo politično vodstvo države bo imelo glavno nalogo obnoviti Libanon po razdiralni vojni med Izraelom in Hezbolahom. Po prvih ocenah Svetovne banke je konflikt od začetka Hezbolahovega obstreljevanja Izraela takoj po Hamasovem napadu na Izrael do konca vojne Libanon stala 8,5 milijard dolarjev – od tega je bilo 5,1 milijarde dolarjev gospodarske škode in za 3,4 milijarde dolarjev škode na fizični infrastrukturi. Okoli 100.000 stanovanjskih zgradb je bilo uničenih ali huje poškodovanih, zgolj ta škoda pa znaša 2,8 milijarde dolarjev.
Libanonskim gostiteljem in tamkajšnjemu ljudstvu bo Fajonova izrazila podporo v kritičnem času politične tranzicije, pozdravila bo podaljšanje dogovora o prekinitvi spopadov, prav tako pa bo pozvala k spoštovanju ozemeljske celovitosti države.
Obisk Sirije odvisen od varnostnih razmer
Ali se bo z obiskom Libanona tudi končala tokratna pot zunanje ministrice na Bližnjem vzhodu, v tem trenutku ni jasno. Če bodo dopuščale varnostne razmere, se bo odpravila tudi v Sirijo, kjer je po padcu režima Bašarja Al Asada vlada začasna administracija Ahmeda Al Šare.
Prav z novim predsednikom, ki ga je pred kratkim za začasnega voditelja potrdila posebna konferenca vojaških poveljnikov, in z zunanjim ministrom Asadom Al Šaibanijem bo vodila pogovore o tranziciji v državi. Po obiskih številnih zunanjih ministrov pomembnejših igralcev na Bližnjem vzhodu, bo obisk Fajonove v Damasku obisk prve manjše države.
Sogovornikoma bo po napovedih zunanjega ministrstva izrazila slovensko željo po mirni in vključujoči tranziciji. To je sicer stalnica vseh obiskov tujih predstavnikov v Siriji po strmoglavljenju Asada. Prav tako si na Mladiki želijo, da bi v Siriji bile zaščiteni civilisti in ranljive skupine, hkrati pa se zavzemajo tudi za ozemeljsko celovitost Sirije.
Slovenija je sicer v Siriji na humanitarnem področju že več let prisotna s skladom za razminiranje (ITF). Na severovzhodnih kurdskih območjih v sodelovanju s Francijo financira deminerske aktivnosti in izobraževanje lokalnega prebivalstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
