Na Hrvaškem je 5. avgust eden največjih državnih praznikov, s katerim predvsem slavijo zmago in obujajo spomine na vojaško operacijo, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem.
Danes torej praznujejo dan zmage in 29. obletnico operacije Nevihta, ki je v treh dneh osvobodila 11.000 kvadratnih kilometrov okupiranega ozemlja v severni Dalmaciji, Liki, Baniji in na Kordunu. Vojaško-policijska akcija Nevihta se je začela 4. avgusta 1995 ob 5. uri zjutraj, do 7. avgusta pa je hrvaška vojska osvobodila zasedena območja v Dalmaciji, Liki, Kordunu in Banovini ter jih vrnila Republiki Hrvaški.
Čestitam Dan pobjede, Dan domovinske zahvalnosti i Dan hrvatskih branitelja! Obilježavajući 29. obljetnicu VRO "Oluja", zahvalni smo našim vojnicima, policajcima i braniteljima, koji su pod vodstvom dr. Franje Tuđmana, pokazali hrabrost i osigurali slobodu 🇭🇷 za buduće naraštaje. pic.twitter.com/Z4XKtoNWlM
— Andrej Plenković (@AndrejPlenkovic) August 5, 2024
Obletnico Nevihte praznujejo vsako leto 5. avgusta, na dan, ko so hrvaški vojaki vstopili v Knin, glavno mesto samooklicane paradržave Republike srbske krajine. Osrednja proslava bo danes z vrsto posebnih dogodkov v Kninu. Komemoracije se bo udeležil državni vrh, zbrane državljane pa bodo nagovorili predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović, predsednik sabora Gordan Jandroković in predsednik vlade Andrej Plenković.
Plenković je v nagovoru izpostavil, da je bila Nevihta največji vojaški podvig in največja vojaška zmaga v hrvaški zgodovini. Poudaril je, da se bo zoperstavil vsem poskusom izkrivljanja zgodovinskih dejstev in da ne bo dovolil napadov na hrvaške veterane, vojake in policiste. »Tako kot je naša značilnost, da ne vodimo osvajalnih vojn, je bila tudi Nevihta osvobodilna, obrambna, legitimna in pravična akcija,« je dejal po poročanju Hine.
Milanović, ki je tudi poveljnik hrvaških oboroženih sil, je v nagovoru izpostavil, da Nevihte ne proslavljajo zato, da bi se veselili poraza nasprotne strani in žrtev, kljubovali ali izzivali. Proslavljajo jo zato, da bi slavili svobodo in se spomnili, koliko krvi, truda in trpljenja je bilo potrebnega, da so se uprli podjarmljenju. Osrednja slovesnost na stadionu se je končala s preletom letal Mig-21, ki so med Nevihto podpirali kopensko vojsko, in vojaških letal rafale, ki jih je Hrvaška prvič prejela letos, potem ko jih je kupila od Francije.
V Kninu pa so bili letos znova pripadniki hrvaških obrambnih sil (Hos), ki so se skupaj s svojim poveljnikom Markom Skejom poklonili žrtvam pred spomenikom Nevihte na osrednjem trgu, ob tem pa vzklikali sporni ustaški pozdrav »za dom spremni«. Na Hrvaškem je 5. avgust, dan ko so hrvaške sile med Nevihto zasedle Knin, eden največjih državnih praznikov, s katerim slavijo zmago in obujajo spomine na vojaško operacijo Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Takrat so med 4. in 7. avgustom osvobodili veliko večino državnega ozemlja, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki in nasprotniki hrvaške državnosti.
Po hrvaških virih je med Nevihto državo zapustilo okoli 90.000 hrvaških Srbov. Enako je ocenilo tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Na Hrvaško naj bi se jih po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč. Po srbskih podatkih pa naj bi bilo med in po Nevihti s Hrvaške pregnanih 220.000 Srbov, pogrešanih in ubitih pa okoli 1960. V Srbiji in entiteti BiH Republika Srbski je tako 5. avgust dan spomina na trpljenje in pregon Srbov. Z državno slovesnostjo so ga obeležili v nedeljo, na njej pa je srbski predsednik Aleksandar Vučić zagotovil, da srbski narod ne bo nikoli več žrtev pogroma in pregona.