Temeljno vprašanje je, koliko mirovnih sil za Ukrajino bi se lahko zbralo v tako imenovani koaliciji voljnih, ki jo oblikujeta z britanskim premierjem Keirom Starmerjem. Poleg francoskega in britanskega sodelovanja v mirovnih silah, ki jih Rusija sicer zavrača, sta doslej pripravljenost na sodelovanje izkazali še Avstralija in Kanada. Interesentov naj bi bilo neuradno precej več. Prav tako so razpravljali o tem, kako dolgoročno okrepiti ukrajinsko vojsko. Ena od zamisli je vzpostavitev skladišč orožja v Evropi, ki bi jih ob morebitni ponovni krizi lahko uporabili za oskrbo Ukrajine po prekinitvi ognja.
Premisleke, kako naprej, bodo danes v Franciji nadaljevali s sestankom najmočnejših vojaških sil v EU. Srečanja obrambnih ministrov Francije, Velike Britanije, Nemčije, Poljske in Italije se bodo udeležili tudi predstavniki Nata ter evropske komisije. Evropski varnostni vrtiljak se bo nato znova zavrtel v soboto, ponovno v Londonu pri premierju Starmerju, ki bo gostil drugo, tokrat virtualno konferenco »koalicije voljnih«. V Ukrajini so medtem pojasnili, kaj si želijo od Evropske unije, da bi lahko z Rusijo dosegli trajni mir. Kot je sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega Andrij Jermak, Ukrajina potrebuje varnostna jamstva, ki bodo zagotovila verodostojnost sporazuma o prekinitvi ognja. Evropa mora prav tako odločno ukrepati in okrepiti sankcije proti Rusiji. Kot tretji pogoj pa je Jermak navedel, da mora Evropa prevzeti nadzor nad zamrznjenim ruskim premoženjem v Evropski uniji, da bi omogočila nadaljnjo in hkrati večjo podporo Ukrajini. Do zdaj je Evropska unija uporabljala le obresti od zamrznjenega premoženja, soglasja o celotnem zasegu tega premoženja v Evropski uniji namreč ni.
