V evropskem parlamentu so včeraj eno uro razpravljali o politični krizi v Srbiji. Ena prvih govornic je bila evropska komisarka za širitev Marta Kos, ki tudi tokrat ni izrecno podprla študentov, a je bolj kot v pismu srbski javnosti 5. februarja poudarila, da morajo srbske oblasti upoštevati njihove zahteve, ker je to tudi dobro za državo na njeni poti v EU.
Avstrijec Helmut Brandstätter iz liberalne evropske stranke Renew je podprl študentske proteste in Vučiću očital, da ne dovoli preiskave o zrušenem nadstrešku na novosadski železniški postaji, Kosovi pa je dejal: »Škoda, ker drugi člani komisije nimajo tako jasnih stališč do Vučića kot vi.«
Evropska komisija in vlade glavnih držav EU vidijo v predsedniku Aleksandru Vučiću dejavnik stabilnosti tako glede Bosne kot Kosova, poleg tega se bojijo, da bi ga s podporo študentom pahnili v naročje Rusije.
Sodelujoči slovenski poslanci enotno
Vladimir Prebilič iz stranke Vesna je menil, da največja tragedija ni zrušitev strehe na novosadski železniški postaji in petnajst mrtvih, ampak v tem, da Evropa samo tiho gleda, kaj se dogaja v Srbiji, in ne podpre študentov. »EU bi morala postaviti načela pred interese,« je na koncu vzkliknil. Socialni demokrat Matjaž Nemec vidi »rešitev v prehodni tehnični vladi, ki bi izpeljala demokratične volitve«. Irena Joveva iz Gibanja Svoboda je na koncu poetično dejala v srbščini: »Ne popuščajte! Dobro bo zmagalo nad zlom. Ljudstvo, ki se bori za pravico, bo na koncu zmagalo.« Voditelj Nove Slovenije Matej Tonin pa je med drugim obsodil ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ker je podprl Vučića. Evropski poslanci iz vrst SDS v razpravi niso sodelovali.
Večina evropskih poslancev – med katerimi nekateri očitno niso tako dobro poznali položaja kot naši, eden je na primer obsodil policijsko razganjanje protestov – je podprla srbske študente. A nekateri, denimo članica Orbanove stranke Fidesz Annamaria Vicsek, so se zavzeli za pravico do šolanja in študija, ki naj bi jo kratili študentski protesti. Poudarila je tudi, da se morajo družbeni konflikti reševati v parlamentu in ne na ulici. Sicer sta na ravni EU že socialistična in liberalna evropska stranka, SD in Renew, podprli srbske študente.
Več povork študentov iz vse Srbije peš po pravico
V Srbiji se protesti, ki so jih z enotedensko stavko zdaj podprli tudi igralci in drugi zaposleni v kulturi, nadaljujejo. Včeraj se je več povork študentov iz vse Srbije peš odpravilo v Kragujevac, kjer bo v soboto, na dan državnosti, množično politično-kulturno zborovanje z naslovom Srečajmo se na Sretenju. Sretenje pomeni srečanje, do katerega je prišlo 15. februarja 1804 med pobudniki prve srbske vstaje. Sobota pa je dan državnosti, ker je na ta dan leta 1835 Srbija dobila prvo ustavo, sretenjsko ustavo, ki so jo prvaki opozicije vsilili absolutističnemu vladarju Milošu Obrenoviću, voditelju druge srbske vstaje leta 1815. Skoraj dvesto let pozneje so študentje tisti, ki poskušajo – ko zahtevajo spoštovanje zakonov in avtonomno delovanje institucij, kot je tožilstvo – omejiti absolutno oblast predsednika Aleksandra Vučića. Včeraj se je sicer hvalil, kako ima Srbija dobre odnose z ZDA, in ponosno objavil Trumpovo osebno voščilo ob dnevu državnosti.
»Nič ni predaleč za pravico,« pa pravijo študenti iz Niša, ki so se zjutraj ob 7.30 odpravili peš na 150 kilometrov dolgo pot v Kragujevac. Po stari cesti Beograd–Niš, ki se vije vzporedno z avtocesto, so ob spremstvu desetih policijskih vozil prehodili prvih 30 kilometrov. Na poti so jim – vseh skupaj je 170 – v neki vasi pripravili kosilo.
