V Izraelu je začela veljati sporna pravosodna reforma, ki omejuje pooblastila vrhovnega sodišča. Njeni kritiki so upali, da bo po ponedeljkovi potrditvi veljala samo en dan, saj so opozicija, izraelska odvetniška zbornica in še pet drugih skupin na vrhovno sodišče takoj naslovili zahtevo, naj jo začasno zadrži, dokler se dokončno ne izreče o njeni zakonitosti. Toda vrhovno sodišče je sporočilo, da bo zaslišanje o reformi potekalo septembra, dotlej pa velja, saj je ni zadržalo.
Sredi političnega in družbenega viharja, ki ga je povzročila pravosodna reforma skrajno desne vlade, se je vrhovno sodišče znašlo v neobičajnem položaju – odločati mora o zakonitosti nečesa, kar zmanjšuje njegove pristojnosti. Reforma prepoveduje vrhovnemu sodišču, da pri presoji odločitev vlade, premierja in ministrov uporablja doktrino razumnosti. Aktualna vlada trdi, da so ta pooblastila preširoka in da je vrhovno sodišče postalo aktivističen organ. Kritiki pravijo, da bo imela vlada, sploh zato, ker Izrael nima pisane ustave, brez te doktrine proste roke pri posegih v policijo, tožilstvo ter praktično vse sfere družbe, zato je po njihovem ogrožena demokracija.
Tako meni tudi večji del javnosti. Anketa televizije Kan je pred sprejemom reforme pokazala, da ji nasprotuje 46 odstotkov vprašanih, zagovarja jo 35 odstotkov, ostali so neopredeljeni. Anketa, opravljena v torek, po sprejemu reforme v parlamentu, pa je pokazala precejšen padec podpore premierju Benjaminu Netanjahuju in njegovim koalicijskim partnericam, saj bi vladajoče stranke skupaj zbrale 52 ali 53 sedežev v 120-članskem knesetu, trenutno pa jih imajo 64. Vse to pa lahko vlado v njeni odločenosti za reforme še okrepi. Politični oslabljeni Netanjahu je namreč še bolj odvisen od radikalno desnih koalicijskih partneric. Sicer pa ima za reformo verjetno tudi osebni interes, ker proti njemu poteka proces zaradi korupcije. Generalni tožilec, ki bi ga po novem precej lažje zamenjali, ima denimo zadnjo besedo pri odločitvi o obtožbah politikov, ki so osumljeni kaznivih dejanj.
Ekonomisti se bojijo bega naložb
Številni segmenti javnosti so zaradi reforme že dolgo na nogah, po njeni potrditvi pa še bolj. Največji sindikat Histadrut z 800.000 člani (kar je 12 odstotkov delovne sile v državi) bo v prihodnjih dneh odločal o sklicu splošne stavke. 24-urno stavko so v torek zaradi reforme začeli zdravniki. Opravljali so samo nujne zadeve, potem pa je delovno sodišče odločilo, da jo morajo prekiniti. Vsaj tisoč zdravnikov pa je zaprosilo za premestitev v tujino, je sporočilo izraelsko zdravniško združenje. »Velika večina zdravnikov ve, da ne bodo mogli izpolnjevati hipokratove prisege pod režimom, ki ne sprejema vloge razuma,« je za agencijo AP dejal predsednik združenja Hagai Levine. Kot pravi, je doktrina razumnosti bistvenega pomena za zaščito pravic, ki niso izrecno zapisane v zakonih, njena odprava pa bi v zdravstvu lahko prinesla samovoljne in nerazumne odločitve, konflikt interesov in slabšo oskrbo pacientov.
Proti reformi so tudi drugod, denimo ekonomisti, ki pravijo, da bo dogajanje odgnalo tuje investitorje. Podobno se bojijo v visokotehnološkem sektorju. Združenje predstavnikov teh podjetij je v torek plačalo oglas v petih največji izraelskih časnikih, ki so dan po sprejemu reforme izšli s povsem črno naslovnico, na kateri je bila samo glava časopisa, spodaj pa napis »Črn dan za izraelsko demokracijo«.
Kritike sodišča, da bi rado vladalo
Zagovorniki reforme trdijo, da je sodišče doktrino razumnosti začelo razlagati preveč samovoljno. Yonathan Green, direktor konservativnega Foruma za izraelsko pravo in svobodo, je za časnik Times of Israel dejal, da je bila doktrina razumnosti izvirno mišljena za primere, ko je neka odločitev »skrajno nerazumna in popolnoma nezaslišana ter takšna, ki je ne bi sprejel noben razumen upravni organ«. V takšnem primeru bi odločitev lahko razveljavili, tudi če bi ustrezala črki zakona. Vendar pa je vrhovno sodišče od 80. let naprej ta element skrajnosti potisnilo ob stran in »zdaj smo prišli do tega, da sodnik reče, kaj bi storil on, če bi bil na tem (vladnem) položaju, ter vladi govori, ali je neka politika dobra ali slaba, zaželena ali ne,« je dejal Greene za časnik.
Vodja opozicije in oster kritik reforme Jair Lapid pravi nasprotno: »Če bodo na visoke položaje nastavili obsojene kriminalce, jih ne bo mogel nihče ustaviti. Odpustili bodo lahko vse varuhe zakona in jih nadomestili z ubogljivimi uslužnimi lutkami, ki jih ne bodo ustavile pri uničevanju države.«
Naslednja politična bitka je že tu
Medtem se nadaljuje politični boj glede naslednjega koraka pravosodne reforme: spremembe sestave odbora za izbiro sodnikov (sodnega sveta). Vlada in njeni somišljeniki trdijo, da imajo v odboru preveč besede odvetniška zbornica in predstavniki sodnikov, ki da skrbijo za svoje interese in kariere, navaja Jerusalem Post, zato predlagajo, da bi imel odbor več izvoljenih predstavnikov. Kritiki trdijo, da bi po dosedanjih predlogih vlade to pomenilo, da bi imela vlada odločilen vpliv na sestavo odbora in torej na izbiro sodnikov.
Netanjahu je sprejemanje reforme spomladi ustavil ob množičnih protestih, ta teden pa pozval opozicijo, da do novembra najdejo kompromis. Opozicija pravi, da se ne bo pogovarjala, dokler pravosodni minister Jariv Levin ne skliče seje odbora oziroma dokler vlada ne poskrbi, da bo sestava aktualnega odbora popolnjena po sedanjih pravilih. Tudi o tem se bo septembra izrekalo vrhovno sodišče, saj je opozicijska stranka Ješ Atid nanj naslovila prošnjo, da Levinu naloži sklic odbora.
