"Če se z Rusijo ne bomo mogli dogovoriti o ustavitvi prelivanja krvi v Ukrajini in če bom menil, da je za to kriva Rusija - kar morda ni res -, a če bom menil, da je za to kriva Rusija, bom uvedel sekundarne carine na nafto, na vso nafto iz Rusije," je Trump dejal v telefonskem pogovoru z dopisnico televizije NBC Kristen Welker, ki je njegove besede citirala v oddaji Meet The Press.
Sekundarne carine bi po njegovih besedah pomenile, da ne morete poslovati v ZDA, če kupujete nafto iz Rusije. "Na vso nafto bodo veljale 25-odstotne carine, na vso nafto pa carine od 25 do 50 točk," je dejal. Napovedal je, da bodo tovrstne ukrepe uvedli v roku meseca dni, če ne bo dogovora o prekinitvi ognja.
Trump je po poročanju NBC dejal še, da se Putin zaveda njegove jeze, vendar zatrdil, da imata z ruskim predsednikom "zelo dober odnos" in da se "jeza lahko hitro razkadi", če bo naredil pravo stvar. Dodal je, da bosta govorila "še ta teden".
Ameriški predsednik je tako zavzel ostrejše stališče do Moskve, potem ko je konec februarja tudi sam pod vprašaj postavil legitimnost ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ko se je ta mudil na obisku v Beli hiši, in ga označil za diktatorja.
Trump si sicer od vrnitve na položaj predsednika ZDA prizadeva za čimprejšnje končanje več kot tri leta trajajoče vojne v Ukrajini, vendar njegovi vladi kljub pogovorom z obema stranema za zdaj ni uspelo doseči preboja.
Putin je ravno v četrtek predlagal, da bi Ukrajina začasno prešla pod upravo Združenih narodov, ki bi omogočila izvedbo volitev, pred tem pa je zavrnil ameriški predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja. S tem je ujezil tako Kijev kot Washington.
Grozil tudi Iranu
Med intervjujem je Trump zagrozil z "bombardiranjem" in "sekundarnimi carinami" tudi Iranu in dejal, da bo "prišlo do bombardiranja", če bo Iran vztrajal pri svojem jedrskem programu.
Ameriški in iranski uradniki se "pogovarjajo", je dejal Trump. Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je danes dejal, da zavrača neposredna pogajanja z ZDA o njihovem jedrskem programu.
Trump je ob vrnitvi na položaj napovedal politiko maksimalnega pritiska na Iran in je večkrat pozval k dogovoru glede jedrskih vprašanj, medtem ko Teheran vztrajno zavrača neposredne pogovore z Washingtonom, dokler ZDA ne bodo spremenile svojega pristopa.
