Za ukrep se je odločil, potem ko je parlament odobril proračun za leto 2025. Opozicija je v njem izsilila reze na več postavkah ter predlog za odstavitev generalnega državnega tožilca in vodje odbora za revizijo in inšpekcijo, ključnih uradnikov, odgovornih za nadzor nad financami javnih agencij.

Največji opozicijski Demokratski stranki (DP) Yoon očita, da je ohromila vladanje z ustavnimi obtožbami, posebnimi preiskavami in zaščito svojega voditelja pred sodiščem, namesto da bi upoštevala dobrobit ljudi. Dodal je, da je parlament postal zatočišče za kriminalce, leglo poslanske diktature, ki si prizadeva ohromiti sodni sistem ter zrušiti liberalno demokratično ureditev.

Opozicijskim poslancem je očital, da so zmanjšali sredstva na vseh proračunskih postavkah, bistvenih za temeljne funkcije države, kot sta boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prepovedanimi drogami, in ohranjanje javne varnosti (...) in s tem državo spremenili v oazo za mamila in pahnili v kaos na področju javne varnosti.

Yoon je opozicijo, ki ima večino v 300-članskem parlamentu, označil za protidržavne sile, ki nameravajo strmoglaviti režim, svojo odločitev pa za neizogibno. "Z odstranitvijo protidržavnih sil bom čim prej vzpostavil normalno stanje v državi," je zatrdil.

In this photo provided by South Korea Presidential Office, South Korean President Yoon Suk Yeol speaks during a press briefing at the presidential office in Seoul, South Korea, Tuesday, Dec. 3, 2024. (South Korea Unification Ministry via AP).

Južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol. Foto: AP

Vodja DP Lee Jae-myung je obsodil Yoonovo potezo in jo označil za neustavno.

Vojno stanje pomeni uvedbo neposrednega vojaškega nadzora v državi v času izrednih razmer, ko civilne oblasti ne morejo delovati. Izvajanje vojnega stanja ima lahko pravne posledice, kot sta ukinitev običajnih civilnih pravic in razširitev vojaškega prava. V teoriji gre za začasno ureditev, ki v praksi lahko traja nedoločen čas.

Priporočamo