Čeprav je Frančišek že lani odobril skromnejši pogreb brez nekaterih tradicionalnih ritualov, bo njegov odhod sprožil natančno usklajeno koreografijo dogodkov, ki bo vodila do izvolitve novega papeža. Popisali so jo pri bruseljskem Politicu.
1. Smrt papeža: Uradna potrditev in simbolni zaključek
Po tradiciji smrt papeža potrdi kamerlengo, najstarejši kardinal; sedanji prihaja z Irske. Če bo sledil običaju, si bo šel ogledat truplo, ki bo ležalo v zasebni kapeli, in trikrat zaklical njegovo ime, da bi ga "prebudil". Če ne bo odziva, bo smrt uradno potrjena, čeprav to danes že opravijo zdravniki.
Obstaja mit, da kamerlengo s srebrnim kladivom nežno udarja po papeževi glavi, a so v Vatikanu govorice o tem že zdavnaj zanikali.
Po potrjeni smrti uničijo papežev prstan, ki služi kot pečat za uradne dokumente, s čimer se uradno zaključi njegov pontifikat. Papeški apartmaji v Vatikanu se zapečatijo, smrt pa je javno objavljena.
2. Devetdnevno žalovanje: Množice v Vatikanu
Po papeževi smrti sledi devetdnevno obdobje žalovanja, imenovano Novendiale, ki izhaja iz starorimskih običajev. Italija običajno razglasi tudi uradno žalovanje.
Truplo oblečejo v papeška oblačila in položijo v baziliko sv. Petra, kamor se začnejo zgrinjati dolge kolone žalujočih, med njimi so tudi svetovni voditelji.
V preteklosti so papeževa trupla balzamirali, nekaterim pa so pred pokopom odstranili organe in jih shranili kot relikvije. V cerkvi blizu vodnjaka Trevi v Rimu še danes hranijo srca več kot 20 papežev. A Frančišek se je tem starim običajem odpovedal.
Namesto razkošnega pogrebnega protokola bo Frančiškovo truplo ležalo v odprti krsti.
3. Sede vacante (Prazni sedež): Vatikan v obdobju brez papeža
Ko papež umre, Vatikan preide v obdobje začasnega vodenja. Imenuje se sede vacante, v praksi pa to pomeni, da noben kardinal ne more sprejemati pomembnih odločitev, dokler ne bo izvoljen novi papež.
V tem času se v zakulisju že odvijajo politična pogajanja in skrivni boji za oblast med konservativnimi in progresivnimi silami v Cerkvi.
4. Papežev pogreb in mesto zadnjega počitka
Pogreb bo potekal v baziliki svetega Petra, kjer se bodo zbrali verniki, kardinali in svetovni voditelji.
Tradicionalno so papeže pokopali v Vatikanskih jamah, kjer počiva skoraj 100 papežev, med njimi tudi Benedikt XVI., ki je leta 2013 odstopil in umrl leta 2022.
A Frančišek je v intervjuju leta 2023 razkril, da ne želi biti pokopan v Vatikanu. Za svoje zadnje počivališče je izbral baziliko Santa Maria Maggiore v Rimu, ki mu je bila posebej pri srcu. Tako bo postal prvi papež po več kot stoletju, ki bo pokopan zunaj Vatikana.
Prav tako se bo odpovedal tradicionalnim trem krstam – običajno so papeže pokopali v leseni, cinkovi in hrastovi krsti, ugnezdenih ena v drugo. Frančišek je naročil, naj ga pokopljejo v eni sami krsti, narejeni iz lesa in cinka.
5. Volitve novega papeža: Skrivnosti konklava
Po papeževem pogrebu bo zbor kardinalov sklical konklave – skrivno glasovanje, kjer bodo izbrali naslednika. Gre za izjemno pomembne volitve, ki jih spremlja ves svet.
Konklave poteka v strogi tajnosti, kardinali pa glasujejo, dokler eden od njih ne zbere dveh tretjin glasov. Sodelujejo lahko le kardinali, mlajši od 80 let – približno 120 jih bo. Ime svojega kandidata zapišejo na glasovnico, te položijo v kelih na vrhu oltarja in če nihče ne dobi potrebne dvotretjinske večine, sledi nov krog glasovanja.
Na dan lahko izvedejo do štiri kroge glasovanja. Leta 2013 je konklave, ki je izvolil Frančiška, trajal 24 ur in pet glasovanj. A v zgodovini so konklavi trajali tudi veliko dlje – v 13. stoletju kar tri leta, v 18. stoletju pa štiri mesece.
Po vsakem krogu glasovanja glasovnice sežgejo v posebni peči v Sikstinski kapeli, ki so jo postavili vatikanski gasilci.
Izid se svetu sporoči s tradicionalnim dimnim signalom iz Sikstinske kapele – črn dim pomeni neuspešno glasovanje, beli pa, da imamo novega papeža.
Ko je novi papež izbran, predstavnik kardinalskega zbora z balkona bazilike svetega Petra razglasi znamenito latinsko sporočilo:
"Habemus papam!" (Imamo papeža!). Novoizvoljeni papež nato stopi pred množico, oblečen v belo sutano, in prvič nagovori javnost.
Večina papežev služi do smrti, a Benedikt XVI. je leta 2013 postal prvi papež po 600 letih, ki je odstopil zaradi slabega zdravja. Papež Frančišek je bil leta 2013 prvi neevropski papež po 1300 letih, zdaj pa ostaja odprto vprašanje, ali bo njegov naslednik nadaljeval progresivno pot, ki jo je začrtal, ali pa bo Cerkev znova prešla pod vpliv konservativnih sil.
