Predsedniška kandidata republikancev in demokratov imata samo še nekaj tednov, da prepričata še neodločene volilce. Zdaj križarita po ključnih zveznih državah ter razlagata svojo vizijo, kaj bi bilo za Ameriko najboljše. Tako na Donalda Trumpa kot na Kamalo Harris sicer letijo očitki, da nimata izpiljenega političnega programa ali da ga vsaj pomanjkljivo predstavljata. Vendar sta oba nakazala, kaj je mogoče pričakovati od njiju pri temah, ki so po raziskavah javnega mnenja za volilce ključnega pomena. Katere recepte torej ponujata Ameriki za naslednja štiri leta?

1.Ekonomija in davki

Po vseh raziskavah je ekonomija glavna tema za volilce. Kazalniki niti niso slabi, a mnogi Američani pravijo, da tega ne čutijo. Inflacija je pustila posledice, visoki življenjski stroški so za mnoga gospodinjstva pereč problem.

Harris: Obljublja zakonsko prepoved napihovanja cen hrane in osnovnih potrebščin. Družini novorojenca bi za prvo leto odpisala za 6000 dolarjev davkov. Kupcem prvega doma bi pomagala z odpisom 25.000 dolarjev davkov. Spodbudila bi gradnjo treh milijonov novih stanovanjskih enot v štirih letih. Davke bi dvignila tistim z več kot 400.000 dolarjev letnega zaslužka, davčno stopnjo za prihodke podjetij (pravnih oseb) bi zvišala z 21 na 28 odstotkov. Novim malim podjetjem bi znižala davčno osnovo za 50.000 dolarjev. Znižala bi davke tistim na slabo plačanih delovnih mestih in odpravila davke na napitnine.

Trump: Podaljšal bi svojo zakonodajo iz leta 2017, ko je znižal davke vsem Američanom, najbolj je to koristilo bogatim. Odpravil bi obdavčitev prihodkov iz državnega pokojninskega sistema in obdavčitev napitnin. Davčno stopnjo za podjetja bi znižal na 15 odstotkov. Omenjal je možnost uvedbe splošnih desetodstotnih carin na uvoz, še višje pa bi bile za kitajske izdelke.

2.Nezakonito priseljevanje

Za mnoge volilce je to pomembna tema zaradi vprašanj varnosti, delovnih mest in obremenitve javnih storitev. Posebej jo izpostavlja republikanska stranka.

Trump: Napoveduje največjo deportacijo nezakonitih priseljencev v ameriški zgodovini. V njegovi kampanji govorijo o najmanj deset milijonih ljudi. Iskali bi jih tudi s pomočjo narodne garde, selili v centre ob meji in deportirali. Omejil bi pravico do prošnje za azil. Ukinil bi avtomatično državljanstvo za rojene na ameriškem ozemlju, če so starši nezakoniti priseljenci. Omejil bi potovanja iz nekaterih držav v ZDA.

Harris: V preteklosti je bila za to, da je nezakonit prestop meje kaznivo dejanje, pa je stališče spremenila. Podpira sprejetje kompromisnega predloga zakona o priseljevanju, ki so ga letos sestavili republikanci in demokrati v kongresu, pa ni bil sprejet – po njenem zaradi Trumpa, ki naj bi pozval svoje zaveznike h glasu proti. Predlog predvideva zapolnitev zakonskih lukenj v azilni politiki in predsedniku daje možnost, da ob izrednih razmerah ukaže zaprtje meje. Zagovarja zakonsko ureditev poti do državljanstva za priseljence, ki nimajo urejenega statusa.

3.Splav

Tema je zelo aktualna, odkar je vrhovno sodišče leta 2022 razveljavilo ustavno pravico do splava in preneslo odločanje o tem na raven zveznih držav. Temo bolj izpostavljajo demokrati.

Harris: Kritična je do vrhovnega sodišča. Podprla bi zvezni zakon, ki bi določal, da pravica do splava velja v vseh ZDA. Trdi, da je to temeljna pravica in ne more biti odvisna od geografije.

Trump: Podpira odločitev vrhovnega sodišča in rešitev, da o pravici do splava odloča vsaka zvezna država zase. Zadnje čase omenja, da ne bi podprl zveznega zakona, ki bi prepovedal splav v vseh ZDA.

4.Zunanja politika

Letos je precej visoko med prioritetami volilcev, tudi zaradi vojn v Gazi in Ukrajini. Muslimani v nekaterih zveznih državah so zelo glasno proti neomajni podpori Izraelu.

Trump: Pravi, da bi vojno v Ukrajini končal v enem dnevu s pritiskom na Ukrajino, naj se pogaja, sicer bi ji ukinil pomoč, in na Rusijo, sicer bi Ukrajini pomoč še povečal. Hvali se z dobrimi odnosi s Putinom (kot je zdaj prišlo na dan, mu je med pandemijo v Kremelj poslal teste za covid). Neomajno podpira Izrael, ni naklonjen palestinski državi in je zelo oster do Irana. Preučil bi vlogo ZDA v Natu.

Harris: Ukrajini bi stala ob strani in ji pomagala, dokler bo potrebno. Podpira pravico Izraela do samoobrambe in bi mu za ta namen še naprej pošiljala vse potrebno. Zavzema se za premirje v Gazi in je kritična do tamkajšnjih humanitarnih razmer. Podpira rešitev dveh držav. Je podpornica zveze Nato.

5.Orožje in kriminal

Številno nasilnih kaznivih dejanj in umorov je v ZDA upadlo, a ljudje imajo vseeno občutek, da je varnosti vse manj, kažejo ankete. Kot vedno je pomembno tudi vprašanje pravice do posesti orožja.

Harris: Zavzema se za ustanovitev centra, preko katerega bi zvezne države izvajale politiko prepovedi prodaje orožja potencialno nevarnim posameznikom. Zagovarja preverjanje vsakega kupca orožja ter preklic imunitete orožarskih podjetij pred tožbami. Doma ima orožje.

Trump: V Beli hiši je bil zadržan do konkretnih korakov za nadzor kupcev orožja in njihovega splošnega preverjanja. Streljanje v šolah bi preprečeval z oboroževanjem učiteljev – kdor bi se odločil, da se izuri in prikrito nosi orožje, bi dobil davčno olajšavo. Pravi, da ima v lasti več kosov orožja.

6.Podnebne spremembe

Tema je pomembna tudi zato, ker je povezana z energetiko in industrijsko politiko. Še bolj bo na volilni dan verjetno odmevna zaradi aktualnih uničujočih orkanov nad ZDA.

Trump: Meni, da je človeška dejavnost samo eden od vzrokov za podnebne spremembe. Ukinil bi subvencije za električna vozila, ki jih je sprejela Bidnova vlada. Dovolil in pospešil bi črpanje nafte.

Harris: Zagovarja konkretne in obsežne ukrepe proti podnebnim spremembam, ki jih je sprejela Bidnova vlada. V preteklosti je bila proti okoljsko spornemu pridobivanju nafte in plina s hidravličnim lomljenjem, zdaj mu ne nasprotuje več.