Tesni partnerici Rusija in Kitajska bosta med tridnevnim obiskom kitajskega zunanjega ministra Wang Yija v Moskvi razpravljali o skupnem bilateralnem sodelovanju, pomemben del pogovorov pa bo namenjen tudi izmenjavi stališč glede ameriških pogajanj z uradno Moskvo in Kijevom za premirje na ukrajinskem bojišču. Ob srečanju z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je predvideno srečanje tudi s predsednikom Vladimirjem Putinom.
Evropska unija je dlje časa želela, da Kitajska prevzame aktivnejšo vlogo pri iskanju miru v Ukrajini, vendar je Peking ves čas vztrajal pri nevtralnosti v ukrajinskem konfliktu. To stališče ohranja še sedaj. Med nedavnim obiskom v Pekingu je francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot prepričeval Peking, naj vendarle posreduje tudi pri Rusiji glede iskanja miru v Ukrajini. Zunanji minister Wang je takrat pokazal določeno pripravljenost, da Kitajska to res stori. »Kitajska ima pomembno vlogo pri prepričevanju Rusije, da se usede za pogajalsko mizo z resnimi in dobronamernimi predlogi,« je dejal Wang. Pristavil še je, da želi Kitajska zaradi velikih sprememb v mednarodnem okolju braniti multilateralizem in nasprotovati unilateralizmu.
Ali Wangova napoved pomeni ponovno aktivnejšo vključitev Pekinga v pogajalski proces, ta čas ni znano. S svojimi načelnimi mirovnimi predlogi za rešitev ukrajinske vojne, ki so bili precej naklonjeni Rusiji, Kitajska sicer v minulih letih ni uspela pridobiti podpore Kijeva ali Zahoda. Kitajska je februarja 2023 v mirovnih izhodiščih, ki so obsegale 12 točk, pozvala Rusijo in Ukrajino, naj čim prej začneta neposredne mirovne pogovore.
Kitajski mirovni načrt ni bil dobrodošel
Takrat sicer posredovanje Kitajske ni bilo dobrodošlo, ker je večina Zahodnih politikov s takratnim ameriškim predsednikom Joejem Bidnom na čelu ocenjevala, da Kitajska zaradi tesnega partnerstva z Rusijo ne more biti verodostojna posrednica. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nekatere elemente sicer zelo načelnega kitajskega mirovnega predloga podprl. A na temelju tega do pogovorov med Ukrajino in Rusijo slednjič ni prišlo. Vloga Kitajske v Rusiji, ki ji je Peking s krepitvijo gospodarskega sodelovanja po začetku vojne v Ukrajini omogočil ekonomsko preživetje, na Zahodu ni bila dobro sprejeta. V Natu so denimo Kitajsko opisovali za »odločilno spodbujevalko« vojne. Zadnje premike v ameriško-rusko-ukrajinskih pogovorih za premirje so sicer v Pekingu pozdravljali.
»Vedno smo prepričani, da sta dialog in pogajanja edini možni izhod iz krize. Sodelovanje Kitajske z Rusijo ni usmerjeno proti kakšni tretji strani in nanj tudi ne sme vplivati nobena tretja stran,« je pred prihodom kitajskega zunanjega ministra Wang Yija v Moskvo ocenil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun.
