Kitajski predsednik Xi Jinping se je v petek v Limi ob robu 31. vrha Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja pogovarjal z Joejem Bidnom, ki bo 20. januarja predal ključe Bele hiše Donaldu Trumpu, kar v svetu vzbuja negotovost glede prihodnosti. Kot navaja agencija Nova Kitajska, je Xi Bidnu dejal, da si bo Kitajska še naprej prizadevala za dobre odnose z ZDA in za »miroljubno koeksistenco na dolgi rok«.
Tudi Biden se je v pogovoru s Xijem zavzel za dobre odnose s Kitajsko. »Naši dve državi ne smeta dopustiti, da bi se njuna konkurenca sprevrgla v konflikt. V zadnjih štirih letih smo pokazali, da je to mogoče.«
Xi Jinping posvaril pred vmešavanjem v Tajvan
Vsekakor se Bidnov čas izteka in Trump hoče z ostrimi ukrepi, morda tudi na varnostnem področju, prisiliti Kitajsko v popuščanje. Tako je napovedal povišanje carin za kitajske izdelke za 60 odstotkov, kar bi še zaostrilo trgovinsko vojno, ki jo je Trump že sprožil v svojem prvem mandatu 2017–2021. Tudi Trumpova imenovanja kažejo, da bi se odnosi med ZDA in Kitajsko lahko leta 2025 poslabšali. Bodoči zunanji minister je antikomunist Marco Rubio, velik nasprotnik Kitajske, ki proti Pekingu odločno podpira Ujgure in Hongkong, zaradi česar ne sme vstopiti v Kitajsko.
Xi in Biden sta se v Limi strinjala, da je z izvolitvijo Trumpa svet stopil v obdobje negotovosti in nečesa novega, oboje velja tudi za odnose med ZDA in Kitajsko. Ne Xi ne Biden pa vsaj pred novinarji nista izrecno omenjala Trumpa. Xi je sicer dejal: »Kitajska si bo prizadevala za ohranitev stikov z novo administracijo, povečanje sodelovanja in reševanje problemov, tako da bi tranzicija (v Beli hiši) potekala v korist obeh nacij.« Poudaril je, da so stabilni odnosi med Kitajsko in ZDA pomembni tudi za »prihodnost in usodo človeštva«. Vendar je tudi pozval ZDA, naj se ne vmešajo v Tajvan in »druge« kitajske notranje zadeve. »Vprašanje Tajvana, demokracije in človekovih pravic kot tudi kitajski politični in gospodarski sistem ter interesi gospodarskega razvoja Kitajske so rdeče črte, ki se jih ne sme prekoračiti.«
ZDA in Kitajska gospodarsko močno povezane
Odnosi med obema velikima silama so se v zadnjih letih poslabšali predvsem zaradi Tajvana, Hongkonga, trgovinske vojne, (kitajskega kršenja) človekovih pravic, tehnološke tekme, sporov v Južnokitajskem morju in kitajskega pošiljanja pomembnih komponent ruski vojaški industriji. A dialog med Pekingom in Washingtonom je ostal.
Xi se zaveda, da bi se lahko odnosi prihodnje leto poslabšali. Sicer je v letih 2017–2020 imel kar dobre stike s Trumpom na osebni ravni, kar pa mu v naslednjih letih ni uspelo z Bidnom. V zadnjem letu prvega Trumpovega mandata je Xiju uspelo celo izboljšati odnose z ZDA, ko sta januarja 2020 sklenila trgovinski sporazum in ustavila trgovinsko vojno.
Vsekakor boj med Kitajsko in ZDA za prevlado v svetu ne more biti neizprosen in brezkompromisen, saj sta ti dve državi med seboj gospodarsko preveč povezani. Primerjanje trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA s hladno vojno med ZSSR in ZDA je že zato neprimerno, ker je na leto trgovina med Sovjeti in Američani dosegla 2 milijardi dolarjev, kolikor trgovina med ZDA in Kitajsko zdaj doseže v enem dnevu. Torej so ZDA in Kitajska tudi drug od drugega odvisna partnerja in ne le tekmeca. V novi zaostritvi trgovinske vojne bi lahko obe strani predvsem veliko izgubili. A komunistična Kitajska bi veliko lažje pošiljala »v smrt« svoja podjetja kot ZDA svoja, tako kot so med korejsko vojno (1950–1953), ko sta se ti dve državi vojaško spopadli, Kitajci veliko lažje pošiljali v smrt na stotisoče svojih vojakov kot Američani na tisoče svojih.
