Na drugem mestu je z 19 odstotki glasov Demokratska stranka Hašima Tačija, nekdanjega premierja, predsednika države in v času oboroženega upora govornika Osvobodilne vojske Kosova (OVK), zdaj priprtega v Haagu zaradi vojnih zločinov. Na tretjem mestu je s 15 odstotki Demokratska zveza, ki jo je nekoč vodil ugledni borec za človekove pravice Ibrahim Rugova. Na četrtem mestu je z 8 odstotki Zavezništvo za prihodnost Ramuša Haradinaja, nekdanjega premierja in še prej voditelja OVK, v Haagu obtoženega vojnih zločinov, leta 2008 oproščenega, leta 2015 pa za dva dni aretiranega v Sloveniji. Vse te tri desnosredinske opozicijske stranke želijo skupaj zavladati in nočejo v Kurtijevo vlado.
Pred štirimi leti je Samoodločba dobila 50,3 odstotka glasov s programom gospodarskega razvoja, večjih socialnih pravic in boja proti korupciji. Kurti zlasti ni izpolnil obljub glede šolstva in zdravstva, a je delno ohranil vpliv med volivci zaradi prizadevanja, da na severu Kosova ukine srbske vzporedne institucije, ki jih financira Beograd. Sicer se je povečala minimalna plača in brezposelnost je padla z 20 na 10 odstotkov (a močno je padla tudi drugje v Evropi). Še vedno pa je Kosovo ena najbolj revnih držav v Evropi, še naprej zaradi majhnih proizvodnih kapacitet veliko večino blaga široke potrošnje uvozi.
Poslabšanje odnosov z Zahodom
Od leta 2023 so se z zahodnimi sankcijami bistveno zmanjšale investicije in finančna pomoč. Za EU in Belo hišo, ki sta - tudi zaradi Natovega bombardiranja Srbije leta 1999 - veljali za veliki zaveznici Kosova, je namreč nedopustno Kurtijevo zaostrovanje napetosti s Srbijo in s tem nestabilnosti na Balkanu. V zadnjih dveh letih je med drugim zaprl srbske poštne urade, ukinil srbske registrske tablice in prepovedal uporabo srbskih dinarjev. Svojo oblast nad vsem Kosovom je dokazoval tudi, ko je v Mitrovici odprl most na Ibru, čeprav ga je Zahod pozval, naj na ta način ne spodbuja medetničnega konflikta v tem razdeljenem mestu. Pred enim mesecem pa je srbskim strankam prepovedal nastop na volitvah, kar je moral preklicati.
EU in Bela hiša sta nenaklonjena Kurtiju tudi zato, ker si poskušata pridobiti Vučića in ga odvrniti od Rusije. Poleg tega Vučić podpira odprtje rudnika litija in ustavlja migrante ter je, drugače kot Kurti, faktor stabilnosti na Balkanu, tudi glede Bosne. Še vedno pa 92 odstotkov prebivalcev Kosova podpira članstvo v EU.
ZDA tako ne podpirajo več Kosova na poti do članstva v Natu in EU ter pri pridobivanju držav za njegovo priznanje. Tako demokrati kot republikanci kritizirajo unilateralne Kurtijeve poteze proti Srbom. Richard Grenell, svetovalec nekdanjega in sedanjega predsednika Donalda Trumpa, je na X zapisal, da Kurti ni vreden zaupanja in da laže, ko govori o dobrih odnosih z ZDA. Pravzaprav imata Trump in Grenell Kurtija na piki, ker leta 2020, ko je bil prvič premier, ni sprejel njunega mirovnega predloga, ki naj bi Trumpu pomagal k ponovni izvolitvi. Kurti tega predloga ni sprejel, ker bi se moral odpovedati srbski Severni Mitrovici za Preševsko dolino, kjer so v Srbiji avtohtoni Albanci, in sprejeti odpravo carin na uvoz iz Srbije. Zato so tedaj Trumpove ZDA zamrznile pomoč za razvoj Kosova, kar je stalo Kosovo vsaj 120 milijonov evrov, to pa je zelo veliko za tako revno državo. Kosovski parlament je kmalu zatem odstavil Kurtija, ki je trdil, da je za tem »pučem« Grenell. Torej je bila novembra ponovna izvolitev Trumpa, katerega svetovalec ostaja Grenell, zelo slaba novica za Kurtija, ki se sicer tudi z Bidnovo administracijo ni dobro razumel.
