Spet naj bi bila z okoli 17 odstotki glasov druga desnosredinska opozicijska Demokratska stranka nekdanjega govornika Osvobodilne vojske Kosova (OVK), potem premierja in predsednika države Hašima Tačija, ki je trenutno v priporu v Haagu, ker je obtožen vojnih zločinov.
Sledila naj bi desnosredinska Demokratska zveza, ki jo je ustanovil in prvi vodil legendarni borec za pravice kosovskih Albancev Ibrahim Rugova, kosovski Gandi.
Petodstotni volilni prag bo najbrž prestopilo še Zavezništvo za prihodnost Ramuša Haradinaja, premierja v letih 2004-2005 in 2017-2020, voditelja OVK v ključnih letih boja za neodvisnost 1998-2000, leta 2005 v Haagu obtoženega vojnih zločinov, leta 2008 oproščenega, leta 2015 pa za dva dni aretiranega v Sloveniji.
Pomemben vpliv izseljencev
Po oceni Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) premier Kurti rešuje Kosovo »iz krempljev mafije«, ki ga naj bi zaradi tega poskušala strmoglaviti. Kurti naj bi »ustavil propadanje Kosova«, ki pa je po Reutersu še vedno najbolj revna država v Evropi. IFIMES se v svojem komentarju nagiba k temu, da opozicijske politike obtožuje korupcije in bogatenja na račun države, Kurti pa jim naj bi bil s svojim »programom socialne pravičnosti in enakosti trn v peti«, zato ga poskušajo na vse načine onemogočiti.
Brezposelnost se je v zadnjih štirih letih, ko je na oblasti Kurti, zmanjšala z 20-odstotne ravni na 10-odstotno, povečala se je minimalna plača. Še vedno pa mladi težko pridejo do služb in petina prebivalcev živi s štirimi evri na dan. Največji vir bogastva v tej državi s slabima dvema milijonoma ljudi so izseljenci, ki jih je v zahodnih državah več kot milijon, s kosovskim državljanstvom pa jih je več kot 15.000 tudi v Sloveniji. Menda tudi izseljenci s svojim denarjem pomagajo odločiti, kdo bo zmagal na teh volitvah. Tako je Kurti pred dvema tednoma iz Davosa, kjer je bil na Svetovnem gospodarskem forumu, pohitel v Zürich, kjer je Albancev toliko, da je več albanskih besed postalo del tamkajšnjega dialekta nemščine.
Opozicija očita Kurtiju, med drugim, da je poslabšal odnose z zahodnimi zavezniki, saj je EU - ob pritisku Srbiji naklonjenih držav, kot sta Francija in Madžarska - uvedla sankcije proti Kosovu. Zaradi Kurtijevega razpihovanja napetosti s srbsko manjšino - med drugim ostro nasprotuje avtonomiji srbskih občin na severu Kosova in prepovedal je uporabo srbskih dinarjev na Kosovu - je EU lani, kot ocenjuje Reuters, odpovedala pomoč v višini vsaj 150 milijonov evrov, kar je za zelo revno Kosovo zelo visoka vsota. Richard Grenell, dolgoletni glavni svetovalec Donalda Trumpa, v letih 2018-2020 pa njegov odposlanec za pogajanja med Srbijo in Kosovom, pa je na omrežju X ostro kritiziral Kurtija in hvalil zaprtega Tačija.
Srbi imajo 10 od 120 poslancev
Skupščina Kosova ima 120 sedežev, od tega jih je 20 zagotovljenih za pripadnike etničnih manjšin - 10 za srbsko, 4 za romsko, 3 za bošnjaško, 2 za turško in 1 za goransko. Za deset srbskih poslancev kandidira šest list, daleč najmočnejša je Srbska lista, ki ima tudi podporo uradnega Beograda in je leta 2021 dobila vseh deset mandatov. Sprva so tudi sodelovali v vladi Kurtija, a ne dolgo. Zatem je ob vse večjih napetostih na severu Kosova Srbska lista prenehala delovati tudi v skupščini v Prištini. Septembra 2023 pa je tedanji podpredsednik Srbske liste Milan Radojčić na severu Kosova v vasi Banjska vodil napad oborožene skupine kosovskih Srbov na albanske policiste, enega so ubili, a umrli so tudi trije napadalci. Radojčić je zatem moral odstopiti kot podpredsednik Srbske liste.
