»Britanija je zelo posebna država in on (britanski premier Keir Starmer) je zelo poseben človek. Združeno kraljestvo je čudovita država, ki jo zelo dobro poznam. Pogosto sem tam,« je Trump začel srečanje s sedmo silo pred pogovori v Ovalni pisarni Bele hiše, ki je bilo zelo drugačno kot ob srečanju s francoskim predsednikom Macronom pred nekaj dnevi. Brez rokovanj, brez grabljenja kolen. Drug drugega sta samo enkrat potrepljala po ramenu. Tokrat je Trump izpustil hvaljenje Starmerjeve žene, ki jo je ob prejšnjem srečanju, septembra lani, ko še ni bil izvoljen, hvalil kot lepotico. Veliko tega, kar je sledilo, Starmerju ni bilo lahko poslušati. O ukrajinski težnji, da bi v okviru mirovnega sporazuma postala članica Nata, je Trump dejal: »To se ne bo zgodilo.«
Trump: Sem res rekel, da je Zelenski diktator?
Med prvo, bolj neformalno tiskovno konferenco je Trump (žal) požel smeh, ko je na vprašanje, ali še vedno misli, da je ukrajinski predsednik Zelenski, s katerim naj bi danes v Beli hiši podpisala po njegovem »zelo velik sporazum o mineralih«, odgovoril: »Sem to rekel? Tega ne morem verjeti. Naslednje vprašanje.« Na vprašanje, ali bo tudi proti Britaniji uvedel carine, kot proti Evropski uniji, ki jo je obtožil, da izkorišča ZDA (uporabil je precej bolj sočen izraz), je odgovoril: »Sem res uporabil te besede? Je pa res, da imamo probleme z EU, ki toži ameriška podjetja, na primer Apple.« Ni pa povedal, ali bo carine uvedel tudi proti Britaniji.
Med polurnim prvim srečanjem s sedmo silo je bilo očitno, da je Trump hotel imeti in imel glavno besedo. Starmer je redko prišel do besede. Trump se je celo ponorčeval iz Britanije, ko je bila beseda o Rusiji. »Se lahko sami postavite proti Rusiji?« je vprašal Starmerja, ki ni mogel narediti drugega kot se smejati. Je pa Starmer prekinil podpredsednika J. D. Vancea, ki se mu je zdelo primerno, da britanskemu voditelju reče, da v Britaniji kršijo svobodo govora. Starmer je bil hiter: »V Britaniji imamo svobodo govora že zelo dolgo in jo bomo imeli še naprej.«
Sladka diplomacija
Starmer je poskusil posladkati začetek obiska s pismom s kraljevim žigom, ki ga je izročil Trumpu. Kralj Karel III. ga vabi na državniški obisk v Britanijo in Trump je vabilo z veseljem sprejel. To bi bil že njegov drugi državniški obisk v Britaniji. Še noben predsednik ni bil dvakrat povabljen na obisk najvišje ravni. Trumpu je to očitno laskalo. Britanski profesor zgodovine in vojaške zgodovine dr. Tim Galsworthy je v časopisnem intervjuju posredno svetoval, naj Starmer med srečanjem zadovolji Trumpov ego. Galsworthy ocenjuje, da tako imenovani posebni odnosi med ZDA in Britaniji niso bili tako slabi in nepredvidljivi, »odkar smo jim požgali Belo hišo«. To je bilo leta 1814 v maščevanje za ameriški napad na mesto York v Kanadi leto prej.
Tudi po pogovorih je bil Trump vidno zadovoljen, ker ga je britanski kralj povabil že drugič. Potem je tudi dejal, da je Starmer zelo čvrst pogajalec. Napovedal je nadaljevanje posebnih odnosov z Britanijo, potem pa se je razgovoril o Ukrajini in o tem, kako »bomo vrtali in vrtali«, zahvaljujoč sporazumu, ki naj bi ga danes v Beli hiši podpisal z Zelenskim. Spet je napačno trdil, da so ZDA Ukrajini namenile veliko več finančne pomoči kot EU. Ko je Starmer prišel do besede, je dejal, da sta imela zelo konstruktivne pogovore. Najbolj je poudaril posebno zavezništvo med državama, Trumpove delno britanske korenine (njegova mati je bila Škotinja) in njegovo domnevno navezanost na britansko kraljevo družino. Zelo odločno pa je poudaril, da je treba, ko gre za vojno v Ukrajini, ločevati med agresorjem in žrtvijo agresije.
