Milanović je z levico na hrvaški ustavi izrekel besede prisege: »Častno prisegam, da bom dolžnosti predsednika Republike Hrvaške opravljal vestno in odgovorno v dobrobit hrvaškega naroda in vseh hrvaških državljanov. Kot hrvaški državni poglavar bom spoštoval ustavo in zakone, skrbel za spoštovanje ustavnopravnega reda Republike Hrvaške, bdel nad vestnim in pravičnim delom vseh državnih teles ter varoval neodvisnost, obstoj in enotnost hrvaške države. Tako mi Bog pomagaj.«
V govoru, ki je sledil, je Milanović dejal, da se mora Hrvaška v svetu zavzemati za mir, za dobrososedsko povezanost in za diplomatsko reševanje konfliktov med državami in narodi. »To ni naivnost, to ni izdaja zahodnih političnih in vojaških zavezništev, ki jim pripadamo in jim bomo še naprej, kar je dobro, to je preprosto borba za lastne interese. To zagotovo ni izdaja zahodnih in evropskih vrednot, pa četudi je vse manj jasno, katere te vrednote so in kdo jih zagovarja,« je dejal Milanović, ki je v govoru večkrat namignil na aktualna domača in mednarodna vprašanja, ni pa jih izrecno omenil.
Dejal je denimo, da je vojna najgloblja in najbolj strupena družbena motnja. »Ne rečejo zastonj, da je zmaga druga najhujša stvar, ki se vam lahko zgodi v vojni,« je rekel ter se zavzel za pogovore in pogajanja, očitno v povezavi z ukrajinsko vojno. »Miroljubnost in vzpostavljanje miru nista sinonima za naivnost,« je dejal Milanović, ki je januarja zanesljivo zmagal v drugem krogu predsedniških volitev.
Zanj ni dvoma, da mora Hrvaška svoje oborožene sile v vseh pogledih krepiti za varovanje domovine in izpolnjevanje mednarodnih zavez. »Ne strinjam pa se s tezo, da varnost nima cene... Vojska in sodobna orožja pa tudi tista ne najnovejša zahtevajo vse bolj vrtoglave zneske, na kar ne moremo vplivati, naši viri pa so omejeni. Ne smemo dovoliti, da obrambni izdatki požrejo denar za vse ostalo, kar dela naša življenja smiselna in izpolnjena,« je rekel in opozoril je, da bi bila ogrožena vlaganja v znanost, kulturo, šport... »Kaj bomo pravzaprav branili?« se je vprašal. Očitno je mislil na vse bolj aktualne evropske razprave o dviganju proračunskih izdatkov za vojsko v okviru zveze Nato, kar zahtevajo ZDA, ki nakazujejo, da mora Evropa postati bistveno bolj odgovorna za lastno varnost. »Želim, da smo pronicljivi in preračunljivi, nič več in nič manj,« je dejal Milanović ter pozval k široki razpravi o teh vprašanjih.
Dejal je, da mora Hrvaška poskrbeti sama zase, ker drugi ne bodo, ter se zavedati omejenega dometa. »Mir, varnost in dostojanstvo Hrvatov ne smejo biti in ne bodo žrtev nikogaršnjih osebnih ambicij. Ni potrebe, da pospešeno rinemo v prve vrste pri stvareh, na katere ne moremo pomembneje vplivati, jih spreminjati, in jih pogosto niti ne razumemo, ne zaradi premalo pameti, ampak okoliščin,« je dejal Milanović, ki se je lani zapletel v odmeven spor s premierjem Andrejem Plenkovićem, ker ni pristal na sodelovanje hrvaških vojakov v Natovi misiji varnostne pomoči Ukrajini.
Na današnji slovesnosti ni bilo ne Plenkovića, ki je na obisku v Egiptu, ne predsednika sabora Gordana Jandrokovića. Oba prihajata iz vladajoče stranke HDZ, ki je z Milanovićem že dolgo politično sprta. Na Hrvaškem se je tako prvič zgodilo, da na predsedniški prisegi ni bilo vodij vlade in parlamenta.
