Po prelomni sodbi meddržavnega sodišča, ki je prvič od oblikovanja konvencije za preprečitev genocida iz leta 1948 presodilo, da je neka država zagrešila genocid nad skupnostjo ljudi, se vrstijo pozitivni odzivi na obsodbo Mjanmara. Le v državi sami, ki ji še naprej vlada vojaška hunta, sodbo zavračajo.
Po ocenah tamkajšnje vlade je bila sodba, da so varnostne sile Mjanmara izvedle državno podprt genocid nad muslimansko manjšino Rohinga, nepravična. »Naša država je bila neupravičeno obtožena,« je dejala tiskovna predstavnica mjanmarske vlade Khaing Khaing Soe. Prav tako je v svoji posredni zavrnitvi sodbe poudarila, da je veliki sodni senat ni sprejel soglasno. Devet sodnikov je sodbo podprlo, šest pa jih je bilo proti. »Želim poudariti, da ta odločitev ni soglasna, ni pravična,« je še izpostavila Khaing Khaing Soe in dodala, da so tudi velike svetovne sile dejale, da sodišča, kot je meddržavno sodišče, ne bi smela zlorabljati svojih pristojnosti.
Kitajska brani Mjanmar
Odziv mjanmarski oblasti pušča resne dvome, kako bo mogoče sodbo sodišča uresničiti. Čeprav so oblasti v pojasnilih sodišču med sodno obravnavo trdile, da spodbujajo vračanje beguncev, sodniki tem razlagam niso verjeli. Tako ostaja odprto, ali se bo lahko 1,1 milijona beguncev, ki živijo v Bangladešu, in preostalih več sto tisoč, ki so še v drugih državah jugovzhodne Azije, dejansko lahko vrnilo v domovino, kjer so jim oblasti sicer odvzele državljanstvo.
Ena izmed teh velesil, na katero je merila tiskovna predstavnica, se je oglasila s podobnim odzivom. Mjanmarska soseda Kitajska, ki ji je v interesu ohraniti dostop do Bengalskega zaliva, če bi prišlo do večjih napetosti v Južnokitajskem morju zaradi zaostrovanja s Tajvanom, je sporočila, da svetovne sile ne bi smele oteževati vprašanja Rohingov. Po njihovi oceni je sodišče prekoračilo sodne pristojnosti.
»Kitajska je zaskrbljena zaradi vprašanj, kot sta prekoračitev pristojnosti in razširjena razlaga, ter meni, da takšne prakse ne prispevajo k reševanju sporov,« je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun. Ob tem, da so vzeli v bran Mjanmar, so branili tudi neodvisno odločanje kitajskega sodnika v sodnem senatu meddržavnega sodišča. Sodnik Xue Hanqin, ki se je s sklepi sodišča strinjal le v eni od točk, po zagotovilih uradnega Pekinga deluje neodvisno.
V ZDA so se na sodbo odzvali zadržano. Njeno vsebino še preučujejo.
Je mogoče pritisniti na Mjanmar?
Čeprav meddržavno sodišče nima vzvodov, da prisili države v izpolnjevanje njegovih sodb, po oceni Richarda Horseyja, analitika pri Mednarodni krizni skupini (International Crisis Group), že sama sodba predstavlja zelo veliko. »Genocid – izraz, ki je bil skovan v senci holokavsta – se pogosto imenuje 'zločin nad zločini', sodišče pa še nikoli prej ni ugotovilo, da je za njegovo storitev odgovorna država. Ta madež je že sam po sebi kazen: prilepi se na Mjanmar in na človeka, ki je poveljeval operacijam in je zdaj predsednik te države,« pravi Horsey.
Ena izmed možnosti, da bi lahko na Mjanmar pritisnili k izpolnjevanju sodbe, je, da bi se Gambija, ki je vložila tožbo proti Mjanmaru, obrnila na varnostni svet Združenih narodov. Če bi ugotovili, da Mjanmar ne izpolnjuje sodbe, bi od vrhovnega varnostnega organa svetovne organizacije lahko zahtevali, da s sprejetjem posebne resolucije pritisne na Mjanmar. A kot ugotavlja Horsey, varnostni svet še nikoli ni uporabil te pristojnosti, verjetno pa bi bila takšna zahteva Gambije soočena tudi s potencialnim kitajskim ali ruskim vetom.