Po prelomni sodbi meddržavnega sodišča, ki je prvič od oblikovanja konvencije za preprečitev genocida iz leta 1948 presodilo, da je neka država zagrešila genocid nad skupnostjo ljudi, se vrstijo pozitivni odzivi na obsodbo Mjanmara. Le v državi sami, ki ji še naprej vlada vojaška hunta, sodbo zavračajo.

Po ocenah tamkajšnje vlade je bila sodba, da so varnostne sile Mjanmara izvedle državno podprt genocid nad muslimansko manjšino Rohinga, nepravična. »Naša država je bila neupravičeno obtožena,« je dejala tiskovna predstavnica mjanmarske vlade Khaing Khaing Soe. Prav tako je v svoji posredni zavrnitvi sodbe poudarila, da je veliki sodni senat ni sprejel soglasno. Devet sodnikov je sodbo podprlo, šest pa jih je bilo proti. »Želim poudariti, da ta odločitev ni soglasna, ni pravična,« je še izpostavila Khaing Khaing Soe in dodala, da so tudi velike svetovne sile dejale, da sodišča, kot je meddržavno sodišče, ne bi smela zlorabljati svojih pristojnosti.

United Nations General Assembly President Khalilur Rahman, addresses the Rohingya community, following the International Court of Justice verdict that Myanmar committed genocide against the Rohingya, at a refugee camp in Cox's Bazar, Bangladesh, November 20, 2026, REUTERS/Mohammad Ponir Hossain

Predsednik generalne skupščine OZN Khalilur Rahman: »Mjanmar mora Rohinge vrniti domov. Sodba na papirju ni pravičnost v življenju – zdaj jo je treba uveljaviti.« Foto: Reuters

Po izreku sodbe je begunska taborišča v Bangladešu obiskal predsednik generalne skupščine OZN Khalilur Rahman, ki je mjanmarske oblasti pozval, naj uresničijo sodbo sodišča v dobri veri in spoštujejo mednarodno pravo. »Mjanmar mora Rohinge vrniti domov. Sodba na papirju ni pravičnost v življenju – zdaj jo je treba uveljaviti,« je poudaril Rahman. Ob pozivu mjanmarskim oblastem je tudi poudaril, da veliko odgovornost nosi mednarodna skupnost pri zagotavljanju izvajanja sodbe. »Skupaj moramo ukrepati in vztrajati pri popolnem spoštovanju … Šele takrat bo sodba prinesla spremembe v življenju Rohingov,« je dejal predsednik generalne skupščine OZN.

Kitajska brani Mjanmar

Odziv mjanmarski oblasti pušča resne dvome, kako bo mogoče sodbo sodišča uresničiti. Čeprav so oblasti v pojasnilih sodišču med sodno obravnavo trdile, da spodbujajo vračanje beguncev, sodniki tem razlagam niso verjeli. Tako ostaja odprto, ali se bo lahko 1,1 milijona beguncev, ki živijo v Bangladešu, in preostalih več sto tisoč, ki so še v drugih državah jugovzhodne Azije, dejansko lahko vrnilo v domovino, kjer so jim oblasti sicer odvzele državljanstvo.

Ena izmed teh velesil, na katero je merila tiskovna predstavnica, se je oglasila s podobnim odzivom. Mjanmarska soseda Kitajska, ki ji je v interesu ohraniti dostop do Bengalskega zaliva, če bi prišlo do večjih napetosti v Južnokitajskem morju zaradi zaostrovanja s Tajvanom, je sporočila, da svetovne sile ne bi smele oteževati vprašanja Rohingov. Po njihovi oceni je sodišče prekoračilo sodne pristojnosti.

»Kitajska je zaskrbljena zaradi vprašanj, kot sta prekoračitev pristojnosti in razširjena razlaga, ter meni, da takšne prakse ne prispevajo k reševanju sporov,« je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun. Ob tem, da so vzeli v bran Mjanmar, so branili tudi neodvisno odločanje kitajskega sodnika v sodnem senatu meddržavnega sodišča. Sodnik Xue Hanqin, ki se je s sklepi sodišča strinjal le v eni od točk, po zagotovilih uradnega Pekinga deluje neodvisno.

V ZDA so se na sodbo odzvali zadržano. Njeno vsebino še preučujejo.

Je mogoče pritisniti na Mjanmar?

FILE- Rohingya Muslims, who crossed over from Myanmar into Bangladesh, stretch their arms out to collect food items distributed by aid agencies near Balukhali refugee camp, Bangladesh, Monday, Sept. 18, 2017. (AP Photo/Dar Yasin, File)

Tako so ob prihodu v Bangladeš pred devetimi leti ljudje prejemali prvo humanitarno pomoč. Foto: AP

Čeprav meddržavno sodišče nima vzvodov, da prisili države v izpolnjevanje njegovih sodb, po oceni Richarda Horseyja, analitika pri Mednarodni krizni skupini (International Crisis Group), že sama sodba predstavlja zelo veliko. »Genocid – izraz, ki je bil skovan v senci holokavsta – se pogosto imenuje 'zločin nad zločini', sodišče pa še nikoli prej ni ugotovilo, da je za njegovo storitev odgovorna država. Ta madež je že sam po sebi kazen: prilepi se na Mjanmar in na človeka, ki je poveljeval operacijam in je zdaj predsednik te države,« pravi Horsey.

Ena izmed možnosti, da bi lahko na Mjanmar pritisnili k izpolnjevanju sodbe, je, da bi se Gambija, ki je vložila tožbo proti Mjanmaru, obrnila na varnostni svet Združenih narodov. Če bi ugotovili, da Mjanmar ne izpolnjuje sodbe, bi od vrhovnega varnostnega organa svetovne organizacije lahko zahtevali, da s sprejetjem posebne resolucije pritisne na Mjanmar. A kot ugotavlja Horsey, varnostni svet še nikoli ni uporabil te pristojnosti, verjetno pa bi bila takšna zahteva Gambije soočena tudi s potencialnim kitajskim ali ruskim vetom.

Priporočamo