Armenski parlament je namreč dokončno sprejel zakon, ki vladi precej jasno narekuje začetek pristopnega procesa z Evropsko unijo. Zakon ima sicer zgolj en stavek, ki razglaša začetek procesa pristopa Armenije k Evropski uniji. Do njega je prišlo na podlagi pobude javnosti. V peticiji je takšen zakon namreč podprli 50.000 državljanov.
Zanj so glasovali vsi poslanci vladajoče Stranke civilne pogodbe premierja Nikola Pašinjana. 64 poslancev je glasovalo za, 7 jih je bilo proti. Opozicija v nasprotovanju zakonu sicer ni bila enotna. Del je glasoval proti zakonu, del opozicije pa se je vzdržal. Opozicija je ostro kritizirala vlado in zakon opisovala kot posmeh zakonodaji.
V bran zakonu je stopil namestnik zunanjega ministra Parujr Hovanisjan, ki je pojasnjeval, da sam zakon še ne predstavlja formalnega začetka prizadevanj države za članstvo v EU. »Kljub temu izraža željo državljanov Armenije, da bi partnerstvo z Evropsko unijo dvignili na novo raven, in je v skladu z našo uravnoteženo zunanjo politiko,« je dejal.
Armenija se je začela iz proruske orbite oddaljevati potem, ko jo je Rusija leta 2023 pustila na cedilu pri obrambi Gorskega Karabaha, sicer azerbajdžanskega ozemlja, ki je po razpadu Sovjetske zveze bila nevralgična točka trenj med Armenijo in Azerbajdžanom.
