Svetovne prestolnice, finančni trgi, uvozniki, izvozniki, potrošniki in proizvajalci so v torek čakali na konkretnejše novice o tem, kakšne in kolikšne carine bo v sredo napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Iz Bele hiše so prihajali različni signali, ki so nakazovali možnost velikih pretresov v globalni trgovini, partnerji ZDA so napovedovali protiukrepe in v zraku je obviselo vprašanje o mogoči trgovinski vojni, težavah svetovne ekonomije in inflaciji, tudi v ZDA.
Trump je za sredo napovedal veličasten dogodek. Poimenoval ga je dan osvoboditve. Na tiskovni konferenci na rožnem vrtu v Beli hiši bo ob navzočnosti vseh ministrov napovedal »načrt carin, ki bo končal nepoštene trgovinske prakse, s katerimi so desetletja izkoriščali Združene države. To bo storil v korist ameriškega delavca,« je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.
Recipročne carine?
Kakšni so torej mogoči ukrepi? Washington Post je poročal, da je eden od predlogov Trumpovih svetovalcev uvedba 20-odstotnih carin na skoraj ves 3000 milijard dolarjev vreden letni uvoz v ZDA. Druga možnost so carine po sektorjih. O tretji možnosti je že prej govoril sam Trump, namreč da bodo uvedli recipročne carine za vsako državo posebej (za EU verjetno kot celoto). To se sodeč po zadnjih informacijah zdi tudi najverjetnejša možnost.
Finančni minister Scott Bessent je pred nekaj tedni govoril o ukrepih proti »umazanim 15«, s čimer je mislil na 15 odstotkov držav, s katerimi ZDA opravijo večino svetovne trgovine in ki imajo znatne carine na ameriške izdelke. Med njimi je tudi EU. Kot primer je Leavittova navedla 250-odstotne kanadske carine na ameriške mlečne izdelke – posledica teh je zelo majhen ameriški izvoz na sever. Direktor ekonomskega sveta Kevin Hassett pa je dejal, da imajo pod drobnogledom 15 držav, s katerimi nastane večina od tisoč milijard dolarjev velikega trgovinskega primanjkljaja Združenih držav. Ob vseh teh možnostih je Trump dejal, da bodo pri uvajanju carin »zelo prijazni«. Ameriška vlada sicer načrtuje, da bo s carinami zbrala stotine milijard dolarjev, ki bi jih namenila za zmanjšanje davkov doma, je poročal Washington Post.
Vrsta orodij Evropske unije
Po svetu so v torek napovedovali, da so pripravljeni uvesti protiukrepe na ameriške izdelke. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da ima EU močan načrt, a da bi se vseeno raje pogajala z Washingtonom. Tudi EU je sicer že tarča Trumpovih carin na jeklo in aluminij, v četrtek pa bodo začele veljati še 25-odstotne carine na avtomobile in avtomobilske dele, kar zna evropsko industrijo posebej prizadeti. Analize kažejo, da se bodo tuja vozila v ZDA zato podražila za 5000 do 10.000 dolarjev. Trump pravi, da ga to nič ne moti, ker da bodo Američani pač kupovali ameriške avtomobile ali pa bodo tuja podjetja selila proizvodnjo v ZDA in se tako izognila carinam, tam pa ustvarjala nova delovna mesta. Takšna je vsaj njegova teorija.
EU ima v odgovor na ameriške carine več možnosti, navaja Reuters. Lahko uvede recipročne carine. Predlog poda evropska komisija, ki je odgovorna za zunanje trgovinske odnose, preglasovati pa jo je mogoče s kvalificirano večino. EU sicer še ni sporočila, kakšne protiukrepe bo uvedla za ameriške carine na avtomobile. Z njimi je počakala, upajoč na rešitev s pogovori.
EU ima tudi možnost, da ameriškim podjetjem omeji dostop do natečajev ali omeji njihovo ponudbo storitev ter naložbe. To je ena od možnosti, ker imajo ZDA v trgovanju z EU primanjkljaj pri dobrinah, presežek pa pri storitvah. EU lahko med drugim omeji zaščito pravic intelektualne lastnine in dostop finančnih podjetij do evropskih trgov.
Na protiukrepe se pripravljajo tudi druge države po svetu. Iz Pekinga je prišla celo novica, da Kitajska, Japonska in Južna Koreja skupaj pripravljajo odgovor, kar so v Tokiu in Seulu zanikali.
