Mulino je že ob obisku ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia v nedeljo dejal, da bodo izstopili iz pobude o pasu in cesti, danes pa je sporočil, da so Kitajsko uradno in v skladu s predvidenim 90 dnevnim rokom obvestili, da končujejo svoje sodelovanje. To je velik politični preobrat v državi, ki je v zadnjem obdobju močno okrepila stike s Kitajsko in v ta namen leta 2017 preklicala svoje diplomatsko priznanje Tajvana.
Zaradi napovedi Mulina in kritik Rubia se je oglasila kitajska veleposlanica v Panami Xu Xueyuan (ki je bila pred tem druga najvišja diplomatka na veleposlaništvu v ZDA). Washington je obtožila, da ustvarja »diplomatsko tropsko nevihto«, krni suverenost Paname in jo nadleguje. »ZDA, prosimo naučite se spoštovati,« je zapisala v javnem pismu v časniku La Estrella de Panama.
Konec kitajskega upravljanja pristanišč?
Panama postaja prva stranska žrtev zaostritev med Washingtonom in Pekingom pod novo ameriško administracijo. Trumpova vlada je ostro nastopila proti kitajskemu vplivu, najbolj izrecno pa zaradi tega, ker dve veliki pristanišči na obeh straneh panamskega prekopa upravlja podjetje iz Hongkonga. »Združene države ne morejo in ne bodo dovolile, da komunistična stranka kitajske še naprej dejansko in vse bolj nadzira območje panamskega prekopa,« je dejal Rubio. In tudi tu bodo ZDA morda dosegle svoje.
Iz Paname prihajajo poročila, da vlada preučuje možnost prekinitve pogodb s podjetjem Hutchinson Ports PPC v lasti hongkonškega milijarderja Li Kashinga, ki upravlja s pristaniščema Cristobal in Balboa na atlantski in na pacifiški strani prekopa od leta 1997, ko je posel dobilo na razpisu. Ločeno od teh razmišljanj vlade sta dva panamska pravnika takoj po odhodu Rubia na vrhovno sodišče Paname vložila zahtevo za razveljavitev pogodbe s kitajskim podjetjem, ker naj bi bila iz več razlogov neustavna.
Če bi pogodba res padla v vodo, bi bila to velika zmaga za Trumpa, ki sicer trdi, da bodo ZDA dobile prekop nazaj, in ni izključil možnosti vojaškega posredovanja.
Tito kot mentor
Ameriško zunanje ministrstvo pa je včeraj na družbenih omrežjih zapisalo, da bodo ladje v lasti ameriške vlade odslej lahko brezplačno plule čez prekop, s čimer bi letno privarčevali več milijonov dolarjev pristojbin. Uprava panamskega kanala, ki je po ustavi neodvisna od vlade, je odgovorila, da to ne drži oziroma da ni nobenih sprememb glede na dosedanjo prakso, da pa so pripravljeni na dialog z ameriškimi oblastmi o prehodu ameriških vojaških ladij.
Vmes sta se po telefonu pogovarjala ameriški obrambni minister Pete Hegseth in predsednik Mulino. Po navedbah Pentagona sta se strinjala o okrepljenem sodelovanju ameriške vojske in panamskih varnostnih sil (Panama nima vojske). »Strinjala sta se, da so odnosi tesni ter da imajo Združene države in Panama mnoge skupne varnostne interese, vključno z varovanjem panamskega prekopa,« so povedali v Pentagonu.
Panamski prekop so leta 1881 začeli graditi Francozi, dokončali pa so ga Američani in ga odprli leta 1914. Potem so ga dolgo časa nadzirali in imeli v območjih okoli njega svojo ozemeljsko enklavo. Leta 1999 je prekop prešel pod suverenost Paname po sporazumu iz leta 1977, ki sta ga podpisala ameriški predsednik Jimmy Carter in panamski diktator Omar Torrijos. Ta se je o tem tesno posvetoval z Josipom Brozom-Titom, ki ga je imel za svojega mentorja. Jugoslavijo je obiskal takoj po podpisu sporazuma, Tito je bil v Panami leto prej, ko je srednjeameriška država vstopila v gibanje neuvrščenih. Slednje naj bi bilo tudi neke vrste poroštvo za nevtralnost panamskega prekopa, h kateri se je Panama v sporazumu zavezala.
Trump zdaj trdi, da Panama to krši, ker da je prepustila preveč vpliva Kitajski, ter žuga z določili sporazuma, ki pravijo, da so ZDA varuhinje nevtralnosti prekopa.
