Presenečenj v nemškem bundestagu danes ni bilo. Tako kot si je možnost novega začetka za Nemčijo zaželel kancler Olaf Scholz, je parlament potrdil nezaupnico njegovi vladi. S tem ni več ovir za predčasne volitve, ki bodo po poprejšnjem dogovoru strank 23. februarja. Nujne so postale, ker je zaradi različnih pogledov na proračun in drugih trenj socialdemokratski kancler pred tedni z odstavitvijo finančnega ministra Christiana Lindnerja iz vlade odslovil tudi stranko liberalcev. To je bil konec semaforske koalicije in vladne večine.
Za Scholza so danes volili zgolj poslanci njegove SPD, koalicijski partnerji Zeleni pa so svojim priporočili, naj se vzdržijo. S tem so hoteli preprečiti, da bi dobil mandat za nadaljevanje dela s pomočjo glasov poslancev skrajno desne Alternative za Nemčijo po njihovem načelu, da je na čelu vlade vsakdo boljši od Friedricha Merza, vodje krščanskih demokratov, ki se jim obeta zmaga.
AfD je z nekaj poslanci res podprla Scholza, ker je tako želela podkrepiti stališče njihove kanclerske kandidatke Alice Weidel (stranka je za prihajajoče volitve sploh prvič postavila kanclersko kandidatko), da bi lahko Merz Ukrajini dobavil rakete dolgega dosega taurus, česar Scholz noče storiti.
Spopad za govornico
Glasovanje o nezaupnici vladi je bila prva priložnost predvolilnega soočenja, z govornice parlamenta. Scholz je nastop izkoristil za še en obračun z Lindnerjem in za nadaljevanje volilne kampanje, ki dejansko poteka že nekaj tednov. Ker proračun za leto 2025 ni bil sprejet, Nemčija pa se bo predvidoma do julija, ko finančno ministrstvo po oblikovanju naslednje vlade pričakuje sprejetje novega proračuna, financirala po strogih pravilih, je bil nezadovoljen tudi Scholz. »Kratkovidnost morda kratkoročno prihrani denar, vendar je hipoteka na našo prihodnost nedosegljiva,« je rekel. »Politika ni igra … Vstop v vlado zahteva potrebno moralno zrelost,« se je znesel nad Lindnerjem, bivšim finančnim ministrom, ki je spisal proračunski načrt v nasprotju z dogovori v koaliciji.
Po kanclerjevi oceni bo temeljno vprašanje volitev, ali si Nemčija kot močna država upa v zadostni meri vlagati v svojo prihodnost. Zato se je zavzel za sprostitev pravil zadolževanja. Oster napad na krščanske demokrate, ki vodijo v javnomnenjskih raziskavah, je izpeljal tudi gospodarski minister in kanclerski kandidat Zelenih Robert Habeck. Prejšnjo vlado (zadnjo Angele Merkel) je obtožil, da je kljub proračunski uravnoteženosti zapustila težak položaj, saj da ni v zadostni meri vlagala v obnovo infrastrukture in storitev.
Različni gospodarski programi
Merz se je napadov branil s protinapadom na želeno bodočo politiko trošenja Scholza. Kanclerju je očital zgrešeno gospodarsko politiko in da bodo njegovi načrti bremenili prihodnje generacije, medtem ko se je Nemčija znašla v eni največjih gospodarskih kriz v povojni zgodovini. Njegova stranka (tako kot FDP) sicer vztraja pri prepovedi dodatnega zadolževanja Nemčije, medtem ko v SPD in tudi pri Zelenih ocenjujejo, da je treba to določilo precej zrahljati, če želi država obdržati vplivni položaj med svetovnimi gospodarstvi.
Ena temeljnih tem predvolilne kampanje bo prav ekonomija. Natančneje, stranke se bodo ob obljubah o večjih socialnih storitvah teple za naklonjenost volilcev z iskanjem odgovorov na vprašanja, kako v hudo spremenjenih globalnih ekonomskih okoliščinah zagotoviti ugodno gospodarsko ozračje v Nemčiji ter jo dodatno modernizirati na področju infrastrukture. Scholz v ta namen predlaga poseben 100 milijard evrov vreden sklad. Podjetjem bi za modernizacijo namenil davčno olajšavo, te bi bili deležni tudi kupci električnih avtomobilov.
Za hitrejšo gospodarsko rast podjetjem tudi CDU/CSU obljublja davčne olajšave, več denarja pa bi pod njihovo vladavino v denarnicah imeli tudi ljudje z večjimi zaslužki, ker zanje davčne stopnje ne bi bile tako visoke, kot so pod socialdemokratsko vladavino.
