Izraelska vlada je  v parlamentu spravila pod streho najbolj sporen del svoje pravosodne reforme. Ne 29 tednov protestov, ki so bili eni najbolj množičnih v zgodovini države in se jih je udeležilo več milijonov Izraelcev, ne pritisk Washingtona, ne nasprotovanje številnih delov družbe, vključno z vojaškimi rezervisti, niso prepričali premierja Benjamina Netanjahuja, da bi popustil in reformo še enkrat preložil ali našel kompromis z opozicijo. Včeraj je bila v knesetu, pred katerim se je zbralo 20.000 protestnikov, v tretjem branju potrjena. Zanjo je glasovalo 64 od skupno 120 poslancev, proti ni bil nihče. Opozicija je namreč glasovanje protestno bojkotirala, udeležil pa se ga je tudi Netanjahu, čeprav so mu v nedeljo vstavili srčni vzpodbujevalnik.

Razumnost pod vprašajem

Del pravosodne reforme je eden od treh in najpomembnejši. Z njo vrhovnemu sodišču jemljejo pristojnosti, da razveljavi določene odločitve vlade, ministrov in drugih visokih uslužbencev. Konkretno, reforma mu prepoveduje uporabo tako imenovane doktrine razumnosti, ki ima v judovskem pravu dolgo tradicijo. Merila doktrine, ki so se izoblikovala skozi sodno prakso in teorijo, so sodiščem vodilo pri presoji, ali neko dejanje, odločitev ali obnašanje prestane test razumnosti, kot na svoji spletni strani pojasnjuje organizacija Ameriški judovski odbor (AJC).

Netanjahujeva vlada, najbolj desna v zgodovini države, trdi, da doktrina daje sodiščem preveč pooblastil in ruši razmerje med eno in drugo vejo oblasti. Trdi tudi, da so sodišča postala aktivistična. Posebej jo je denimo zmotila januarska odločitev vrhovnega sodišča, da vodja skrajno ortodoksne vladne stranke Šas, Ajeh Deri, ne sme postati notranji minister, ker je bil nedolgo pred tem obsojen davčne prevare. Sodišče je tedaj presodilo, da je imenovanje Derija »skrajno nerazumno«.

Pritožba na vrhovno sodišče

Nasprotniki reforme trdijo, da podira ravnovesje med vejami oblasti, ker da je standard razumnosti pomemben za nadzor izvršne veje ter za samo izraelsko demokracijo, tudi zato, ker nima pisane ustave. Kritiki vlade tudi trdijo, da ima Netanjahu s to reformo v mislih reševanje lastne kože, ker mu sodijo zaradi korupcije. Opozorila pred reformo so sicer prihajala iz številnih delov družbe, od pravnikov do vojaških rezervistov – skupina pilotov je denimo napovedala, da se v primeru potrditve reforme ne bodo odzvali vpoklicu.

Vodja izraelske opozicije Jair Lapid jih je pozval, naj tega vendarle še ne storijo. Tako kot tudi odvetniška zbornica je napovedal, da se bodo na zakonodajo že danes pritožili na vrhovnem sodišču. To pa pomeni, da bo pred vrhovnimi sodniki zakon, ki govori o njihovih lastnih pooblastilih. Nekateri, med njimi direktor tajne službe Mosad, David Barnea, govorijo tudi o mogoči ustavni krizi, predsednik države Isaac Herzog pa pravi: »Država je v izrednem stanju. To je trenutek za odgovorno ravnanje.«

Vlada pripravlja še dva dela pravosodne reforme. Z enim bi povečala svoje pristojnosti pri imenovanju sodnikov, z drugim bi z ministrstev umaknila neodvisne pravne svetovalce. agencije