Šele v četrtek je Izrael v Kairo poslal svoje pogajalce, da bi se na pogajanjih ob posredovanju Egipta in Katarja s Hamasom dogovorili o nadaljevanju premirja v Gazi. Toda izraelski premier Benjamin Netanjahu svojih pogajalcev v Kairo enajsti dan po predvidenem začetku pogajanj ni napotil z mandatom, da se dogovorijo o začetku druge faze premirja.
Pozni začetek pogajanj
V egiptovsko prestolnico so izraelski pogajalci pripotovali z željo, da s Hamasom sklenejo šesttedensko podaljšanje prve faze premirja, ki se izteka danes. Med podaljšanjem prve faze in začetkom druge faze je bistvena razlika. Nadaljevanje prve faze bi pomenilo, da bi še naprej prihajalo do izmenjav talcev in palestinskih zapornikov, izraelska vojska pa bi ohranila svoje položaje v Gazi.
Druga faza premirja je bila povsem drugače začrtana. Predvidevala je namreč postopni umik izraelske vojske iz Gaze, tudi s filadelfijskega koridorja, mejnega območja med Egiptom in Gazo. Po tem umiku, ki je bil predviden čez teden dni, bi moral slediti še umik iz tamponske cone na mejah Gaze z Izraelom. A kar je še pomembneje, slediti bi morali nadaljnji koraki, da bi se s prehodom v tretjo fazo premirje vzpostavilo kot trajno in ne zgolj začasno.
Izraelski obrambni minister Israel Katz je v četrtek dejal, da bo filadelfijski koridor ostal tamponsko območje, tako kot to velja na mejah z Libanonom in Sirijo. Na obeh izraelska vojska ohranja svojo prisotnost. Zagotovil je, da se ne bodo umaknili s filadelfijskega koridorja niti ne bodo dovolili Hamasu, da bi se ponovno oborožil in vladal v Gazi.
Hamas želi pritisk mednarodne skupnosti
Tik pred začetkom svetega muslimanskega meseca ramadana, na katerega so se v Gazi pripravljali s skromnimi nakupi in čiščenjem razdejanih delov mest, se je negotovost glede prihodnosti povečevala. Hamas je sporočal, da potrjuje popolno zavezanost izvajanju vseh določb sporazuma o prekinitvi spopadov. Mednarodno skupnost je pozval, naj pritisne na Izrael, da se zaveže k spoštovanju dogovora in sprejme začetek druge faze premirja.
V prejšnjih dneh je visoki predstavnik Hamasa Abu Marzouk sicer dopuščal možnost podaljšanja prve faze premirja, a bi v tem primeru Hamas za vsakega izpuščenega talca zahteval precej več izpuščenih palestinskih zapornikov. Govorilo se je tudi o petsto do tisoč palestinskih zapornikih za enega talca.
Marzouk je v pogovoru za New York Times še povedal, da ne bi podprl napadov 7. oktobra na Izrael, če bi vedel, kakšno uničenje bo povzročil Izrael v povračilo. Hkrati je dopustil možnost pogovorov o razorožitvi Hamasa, kar drugi vplivni voditelji gibanja zavračajo. Izraelska vojska pa je včeraj predstavila poročilo o pomanjkljivostih obveščevalnih podatkov pred Hamasovim napadom 7. oktobra. Ugotovili so, da je obstajalo več znakov za nenavadno dejavnost v Gazi dan pred napadom, na meji je bilo denimo povsem mirno, čeprav so se tam redno dogajale demonstracije, a pri odgovornih ni zazvonil alarm.
