Drugi dan zapored je včeraj obstajalo upanje, da bi mirovni pogovori v katarski prestolnici Dohi vendarle utegnili biti uspešni. Čeprav se mirovnih pogovorov neposredno v Katarju Hamas ni udeleževal, je bil prek egiptovskih in katarskih posrednikov vendarle vključen v pogajanja. Toda medtem ko so ameriški posredniki prvi dan pogovore opisali kot konstruktivne, v Združenih narodih pa so ocenili, da je mir na dosegu roke, če ga bosta Hamas in Izrael le pripravljena skleniti, so v Hamasu menili, da iz Dohe doslej niso prišli pozitivni signali.
Pogajanja so se po včerajšnjem drugem dnevu začasno končala. ZDA so na osnovi že predstavljenega majskega predloga Joeja Bidna za prekinitev spopadov predstavile dodelan predlog, s katerim naj bi zaprli razhajanja med Hamasom in Izraelom, nov predlog pa naj bi omogočil tudi hitro uresničitev dogovora. Pogajalci se bodo v Kairu sešli še pred koncem prihodnjega tedna, da bi sklenili dogovor, so še v skupni izjavi sporočili posredniki ZDA, Katar in Egipt. V Hamasu so menili, da rezultati pogajanj, ki so jih prejeli, ne temeljijo na vseh predlogih ameriškega predsednika, ki so jim jih posredovali 2. julija.
Že v ponedeljek na Bližnji vzhod z misijo pritiska za dokončni sporazum prihaja ameriški zunanji minister Antony Blinken. Prav zbliževanje stališč je bila glavna naloga posrednikov drugi dan pogajanj. Eno od odprtih vprašanj je bilo, da bi začasnemu šest tednov trajajočemu premirju sledilo še trajno. Temu je nasprotoval Izrael oziroma premier Benjamin Netanjahu. Po drugi strani je Hamas imel pomislek, da se Izrael ne bi hotel v celoti umakniti z območja Gaze. »Ni več časa za zapravljanje in nobena stran ne more sprejeti izgovorov za nadaljnje odlašanje. Zdaj je pot za dosego tega rezultata, reševanje življenj, olajšanje za prebivalce Gaze in umiritev napetosti v regiji jasna,« so ZDA, Egipt in Katar ocenili v skupni izjavi.
Čakanje na izid pogajanj
Nadaljevanje in uspešen konec pogajanj je ključen, če se želi preprečiti povračilni napad Irana in Hezbolaha na Izrael zaradi nedavne zunajsodne dvojne likvidacije voditelja Hamasa Ismaila Hanija na iranskih tleh in Hezbolahovega vojaškega poveljnika Fuada Šukrja v Bejrutu. Za zdaj sta tako Iran kot Hezbolah signalizirala, da se jima s povračilom ne mudi. Po okrepljeni diplomaciji zadnjih dni je ajatola Ali Hamenej pripravljen počakati na razplet zdajšnjega pogajalskega kroga. Če bo ta neuspešen ali pa bo Iran dobil občutek, da Izrael zavlačuje, bi lahko bil sprožen protinapad, so dali vedeti v Teheranu. Še enkrat je v Teheran telefoniral katarski premier Mohammed bin Abdulrahman Al Thani in pozval oblastnike, naj ne ogrozijo napredka na pogajanjih s povračilnim napadom na Izrael.
Dokler potekajo pogajanja, je verjetnost povračilnega napada na Izrael glede odzive iz Bejruta in Teherana zelo majhna oziroma neverjetna. Ne ZDA ne evropske države ta čas ne vedo, kakšen bi utegnil biti iranski protinapad, če bi do njega prišlo. Vprašljivo je, ali bi se Iran odločil za ponovitev obsežnega raketnega in dronskega napada na Izrael, ko so bili tudi s pomočjo koalicije ZDA, Velike Britanije, Francije, Jordanije in Savdske Arabije prestreženi skoraj vsi izstrelki. V Izraelu se je začelo špekulirati, da bi Iran in Hezbolah utegnila napasti vodilne izraelske politike. Ozračje vendarle ostaja naelektreno, tako na diplomatski kot vojaški fronti. Medtem ko so obstreljevanja na izraelsko-libanonski meji tako rekoč vsakodnevna, je Hezbolah še malce dvignil temperaturo z objavo videoposnetka, ki prikazuje domnevno obsežen podzemni sistem rovov, po katerih se lahko vozijo tovornjaki. Rovi so osvetljeni, premogli pa naj bi tudi podzemne izstrelitvene rampe za Hezbolahove rakete.
Izrael računa na pomoč pri napadu na Iran
V Izraelu sta bila včeraj britanski in francoski zunanji minister David Lammy in Stephane Séjourné. Njuna diplomatska misija je bila pritisniti na Izrael, naj na pogajanjih v Dohi vendarle sprejme mirovni dogovor. »Za nami je 315 dni vojne, zato je zdaj čas za dogovor – da se vrnejo talci, da pride v Gazo potrebna pomoč in da se prenehajo spopadi. To je seveda sporočilo, ki sva ga danes skupaj poudarila ministrom tako v Izraelu kot na zasedenih ozemljih,« je po pogovorih pri izraelskem zunanjem ministru Israelu Katzu dejal Lammy.
Katz jima je zagotovil, da je Izrael pripravljen skleniti mir, a da bo verjetno Hamas na pogajanjih zaostril svoja stališča, saj da pričakujejo napad Irana na Izrael. Katz je gosta prosil, naj Izraelu stojita ob strani, če ga bodo napadli – tako v obrambi kot v napadu. »V primeru napada Irana pričakujemo, da se bo koalicija pridružila Izraelu ne le pri obrambi, temveč tudi pri napadu na pomembne cilje v Iranu,« je dejal Katz.
Judovski naseljenci napadli palestinsko vas
Vse od začetka vojne v Gazi pa druge vrste vojna že ves čas poteka na Zahodnem bregu, kjer izraelska vlada razlašča prebivalstvo in mu jemlje tamkajšnje ozemlje, izdaja nova dovoljenja za gradnjo naselbin in anektira palestinsko ozemlje. V četrtek ponoči so judovski naseljenci vdrli v palestinsko vas Džit blizu Nablusa, kjer so metali molotovke, zažigali avtomobile in tudi v stanovanjskih hišah netili požare. Okoli 90 naseljencev je sredi noči povzročilo grozo in strah spečim Palestincem. Enega, ki se jim je uprl, so ubili. Obsodbe divjanja naseljencev so včeraj prihajale iz Evrope in tudi ZDA. V Izraelu so jih obsodili premier Netanjahu, predsednik države Isaac Herzog in obrambni minister Joav Gallant. Dva naseljenca bodo kazensko preganjali.
Novi ukaz za evakuacijo dela Gaze
Na izraelskega premierja Netanjahuja, naj vendarle sklene dogovor, na izraelskih ulicah pritiskajo tudi protestniki, ki vnovič na demonstracijah zahtevajo konec vojne in dosego dogovora o izmenjavi talcev. In medtem ko je bilo povsem negotovo, ali se bodo mirovna pogajanja tudi brez Hamasove udeležbe končala uspešno, je izraelska vojska po preseženem simboličnem mejniku 40.000 mrtvih Palestincev (dejansko število mrtvih je domnevno precej višje zaradi pokopanih pod ruševinami) nadaljevala napade v Gazi. Ponovno so prebivalstvu zaukazali nove evakuacije srednjega in južnega dela Gaze.
Tokrat bi se moralo umakniti prebivalstvo in razseljeni ljudje iz severnega dela Han Junisa in vzhodnega dela Deir Al Balaha, torej območij, ki so bila opredeljena kot varne cone. Oženje teh varnih območij so v izraelski vojski pojasnjevali z vnovičnimi raketnimi in minometnimi napadi od tod. »Ponovno se širi strah, saj družine nimajo kam iti. Ljudje ostajajo ujeti v neskončni nočni mori smrti in uničenja v osupljivih razsežnostih,« so vnovične zahteve izraelske vojske označili v agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncem (Unwra). V včerajšnjem izraelskem napadu na eno od »varnih območij« Al Mavasi so bili med štirimi ubitimi tudi trije otroci.