Yoonovi odvetniki so že pred tem zahtevali njegovo takojšnjo izpustitev, saj menijo, da je njegov pripor nezakonit. Na nedavni obravnavi pred ustavnim sodiščem so trdili, da Yoon ni imel namena popolnoma uveljaviti vojnega stanja, temveč da je ta ukrep služil zgolj kot opozorilo za premagovanje politične krize.

Razglasitev vojnega stanja sprožila državno krizo

Yoon je bil januarja kot prvi predsedujoči južnokorejski predsednik aretiran. Razlog za to so dogodki s 3. decembra, ko je Yoon razglasil vojno stanje, kar je sprožilo politično in institucionalno krizno stanje. Parlament je 14. decembra glasoval za njegovo odstavitev. Ob tem bo vrhovno sodišče odločalo, ali naj bo Yoon trajno odstavljen ali pa naj se njegove predsedniške pristojnosti obnovijo. Za to ima sodišče 180 dni časa.

Yoon je vojno stanje ukinil po približno šestih urah. Poslanci največje opozicijske stranke so nasprotovali njegovim ukrepom. Med dramatičnim soočenjem so  vojaki z orožjem, zaščitnimi jopiči in napravami za nočno opazovanje skozi razbita okna vdrli v poslopje parlamenta, kjer so se jim poslanci uprli in preprečili državni udar.