Papež Frančišek ostaja v bolnišnici, kamor so ga sprejeli zaradi okužbe dihal, v torek pa so sporočili, da so mu diagnosticirali začetek pljučnice v obeh pljučnih krilih. Noč na sredo je preživel mirno in zjutraj pojedel zajtrk ter vstal iz postelje, so v sredo sporočili iz Vatikana. Papež ima polimikrobno okužbo dihal (okužba z več kot enim mikrobom), zato je zdravljenje zahtevnejše, dajejo pa mu antibiotike in kortikosteroide, so dodali. Pred tem so sporočili, da je njegova klinična slika zapletena. Frančiška, ki je star 88 let, so zaradi bronhitisa v rimsko kliniko Gemelli sprejeli v petek. V sredo ga je v bolnišnici obiskala italijanska premierka Girogia Meloni. Dejala je, da je bil odziven in da sta se šalila, kot vedno. »Ni izgubil svojega smisla za humor,« je rekla. Frančišku, ki je postal papež leta 2013, so v mladosti odstranili del pljuč, zadnja leta pa je imel več drugih zdravstvenih težav.
Po pisanju Politica je bil zadnje čase zaskrbljen nad svojim zdravstvenim stanjem in je že pred sprejemom v bolnišnico vlekel poteze za zaščito svoje politične dediščine pred pričakovano vatikansko tekmo za njegovo nasledstvo in za usmeritev Cerkve, ki bo neizogibno sledila, ko se bo enkrat poslovil. Na ključne položaje je imenoval podobno misleče glede odprtosti Cerkve za drugačnost, zaradi česar je bil sicer tarča kritik konservativnih krogov. Med drugim je podaljšal mandat dekanu kardinalskega zbora Giovanniju Battisti Reju, ki bi vodil priprave na morebitni konklave, zaupni postopek izbire novega papeža, je ta mesec sporočil Vatican News. Res je sicer star 91 let in tako ne sme glasovati o novem papežu (to smejo le kardinali, ki niso dopolnili 80 let), kar pa mu bo morda celo olajšalo delo, tudi v razpravah, ki potekajo pred konklavom.
Polemika z J. D. Vanceom
Ta mesec je prišel papež odmevno navzkriž z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom, ki je katolik, in sicer zaradi vprašanja priseljevanja. Vance je dejal, da je skrajna levica obrnila na glavo krščansko načelo, da najprej ljubiš svojo družino, potem sosede, potem skupnost, sodržavljane in šele potem preostali svet. Papež je prejšnji teden v pismu ameriškim škofom kritiziral priseljensko politiko Donalda Trumpa in komentiral tudi besede Vancea, ko je zapisal, da »krščanska ljubezen ne pomeni koncentričnega širjenja interesov, ki se malo po malem razteguje na druge osebe in skupine«. Vodja Trumpove mejne politike Tom Homan se je na pismo papeža odzval z besedami, »naj se raje osredotoči na svoje delo in izvajanje politike prepusti nam. Saj ima zid okoli Vatikana, mar ne?« je dejal. Vatikan obdaja obzidje, večinoma iz 18. stoletja, ki je prosto prehodno brez nadzora, tako da državico lahko obišče vsak.
Papež, ki je odmevno obiskal migrante na Lampedusi in Lezbosu, v Vatikanu pa jim umil in poljubil noge, je bil že v prvem mandatu kritičen do Trumpovega odnosa do migrantov. Med drugim je dejal, da nekdo, ki razmišlja samo o gradnji zidov, ne pa tudi mostov, ni kristjan.
