Srečanje vodje iranske diplomacije Abasa Aragčija z nemškim, francoskim in britanskim kolegom Johannom Wadephulom, Jean-Noelom Barrotom in Davidom Lammyjem ter visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas je potekalo popoldne in po poročanju medijev trajalo nekaj več kot štiri ure.
Kallas je v izjavi za medije po pogovorih dejala, da zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu ne koristi nikomur, zato se je treba pogovarjati. Po njenih besedah so se dogovorili, da se bodo v enakem formatu tudi v prihodnje pogovarjali o jedrskih in drugih širših vprašanjih.
"Bili smo jasni, Iran ne sme imeti jedrskega orožja," pa je po srečanju izpostavil britanski zunanji minister. Dodal je, da z evropskimi kolegi želijo nadaljevati razprave z Iranom. "Pozivamo Iran, da nadaljuje pogovore z Združenimi državami," je še povedal in izpostavil, da je izredno pomembno, da ne pride do regionalnega zaostrovanja spora med Iranom in Izraelom.
Se bo konflikt razplamtel?
Izraelska vojska je, kot sama trdi, v noči na petek s 60 letali napadla več deset vojaških in jedrskih objektov v Iranu, tudi »center za raziskave in razvoj iranskega jedrskega orožja« v Teheranu. Premier Benjamin Netanjahu trdi, da je po tednu dni napadov uničena polovica iranskih raketnih izstrelišč. Iranci pa so v petek popoldne poslali rakete nad Tel Aviv, Jeruzalem in Hajfo, kjer je bilo ranjenih najmanj 17 ljudi.
Nič torej ni kazalo na zmanjšano vojaško dejavnost teden dni po začetku izraelskega napada na Iran in potem povračilnih napadov islamske republike. Vprašanje, ki visi v zraku, je, ali se bo konflikt še razplamtel, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v četrtek izjavil, da se bo »v naslednjih dveh tednih« odločil o tem, ali se bodo ZDA vključile v izraelske napade na Iran. Dikcija pomeni, da se lahko odloči kadar koli, ne nujno šele v začetku julija, a menda še vedno dopušča diplomatsko rešitev konflikta.
Dileme Trumpovega kroga
Netanjahujeva vlada trdi, da hoče ustaviti iranski jedrski program, in zdaj zanika, da je cilj zrušitev fundamentalističnega režima, pri čemer dopušča, da se bo zgodilo tudi to. Ob tem pa neprepričljivo trdi, da ne potrebuje ameriške pomoči. Samo ZDA imajo bombe, ki lahko nekaj deset metrov pod zemljo uničijo komplekse za bogatenje urana, ki je primeren za izdelavo jedrskega orožja, pa še za te bombe niso vsi prepričani, da bi dosegle tak namen. Iran bi predvidoma odgovoril z napadi na ameriška oporišča v Iraku in Siriji. ZDA bi se tako vpletle v vojno, cena nafte bi gotovo skokovito narasla, kar bi lahko vodilo v svetovno gospodarsko krizo.
Poleg tega je Trump lani v volilni kampanji obljubljal, da pod njim ZDA ne bodo vojaško posredovale v drugih državah, kot so v 21. stoletju neuspešno in nesmiselno dolgo v Afganistanu in Iraku. Dilema, ali naj tudi ZDA bombardirajo Iran, je Trumpa spravila v težak položaj, saj se glede tega zdaj prepirajo njegovi sodelavci in privrženci. Del republikanskih senatorjev in kongresnikov stare šole v Islamski republiki Iran še vedno vidi glavnega sovražnika ZDA in meni, da bi bilo treba pomagati Izraelu pri uničenju iranskih potencialov za izdelavo jedrskega orožja. Večina Trumpovih privržencev temu ostro nasprotuje. Med njimi je direktorica ameriških obveščevalnih služb Tulsi Gabbard, ki je prejšnji teden izjavila, da Iran sploh nima namena izdelati jedrskega orožja (če bi Iran to hotel, bi to storil že pred leti, pravijo tudi nekateri drugi analitiki).
Nekateri kritiki razloge Izraela za napade na Iran primerjajo z lažmi ameriške administracije leta 2003, da Sadam Husein razvija jedrsko orožje, kar je bilo opravičilo za napad na Irak. A Trump se strinja z oceno Izraelcev, da Iranu manjka samo še nekaj tednov do izdelave jedrskega orožja.
Štiri točke evropskega predloga Iranu
V petek popoldne pa so zunanji ministri Velike Britanije, Francije in Nemčije, David Lamy, Johann Wadephul in Jean-Noel Barrot, v Ženevi začeli sestanek z Aragčijem, prisotna je bila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Pred tem so evropski ministri govorili z ameriškim kolegom Marcom Rubiem, ki je nakazal pripravljenost na pogovore z Iranci, ki pa jih ti zavračajo, odkar trajajo izraelski napadi.
Wadephul je pred srečanjem evropske četverice z Aragčijem dejal: »Če se je Iran resno pripravljen odpovedati uporabi jedrskega programa za vojaške namene, potem obstaja resna možnost za preprečitev nadaljnjega stopnjevanja te vojne.« Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dejal, da četverica predlaga Aragčiju diplomatsko rešitev konflikta, po kateri bi Mednarodna agencija za jedrsko energijo imela dostop do vse infrastrukture v Iranu, ki bi ustavil obogatitev urana, dovolil nadzor tudi nad balističnimi izstrelki, nehal financirati teroristične skupine in osvobodil tujce, ki jih zadržujejo kot talce. Macron je ob tem kritiziral Izrael, ker napada tudi energetske in civilne objekte.
Tri omenjene evropske države, v prvi vrsti Nemčija, so igrale pomembno vlogo pri podpisu dunajskega sporazuma z Iranom leta 2015, ko se je islamska republika odpovedala jedrskemu orožju v zameno za odpravo sankcij. Leta 2018 je Trump enostransko izstopil iz tega sporazuma in okrepil sankcije proti Iranu. Tri evropske države so tedaj obljubile pomoč Iranu, a je vse ostalo pri obljubah, tako da Teheran najbrž nima veliko zaupanja v diplomacijo Pariza, Londona in Berlina. A zdaj mu ni preostalo drugega, kot da poskuša s pomočjo teh treh evropskih sil pridobiti ZDA, ki bi pritisnile na Izrael, naj ustavi napade.
