Pogajanja o bodoči nemški vladi v 16 delovnih skupinah med krščanskimi demokrati (CDU/CSU) bodočega kanclerja Friedricha Merza in socialdemokrati (SPD) dosedanjega kanclerja Olafa Scholza so v polnem teku. Dogovoriti se morajo o koalicijski pogodbi, na kateri bo temeljila politika Nemčije v naslednjih štirih letih. Večina vprašanj je še odprtih. Vsekakor bo nova vlada vodila restriktivno migracijsko politiko, potem ko je skrajna desnica na zveznih parlamentarnih volitvah 23. februarja prvič po drugi svetovni vojni presegla 20 odstotkov glasov. Gre za Alternativo za Nemčijo (AfD), ki še ni povsem razčistila svojega odnosa do nacistične preteklosti.
Doslej najstrožja migrantska politika
Po pisanju spletne strani Politico bo nova vlada povečala zmogljivosti za pridržanje migrantov, ki čakajo na deportacijo. Na dve leti bodo podaljšali dobo za združitev družin. Razširil se bo seznam držav, kamor je mogoče izgnati nezakonite migrante, to bodo tudi Alžirija, Indija, Maroko in Tunizija. Migrante, ki jim grozi zaporna kazen, pa bo mogoče izgnati v njihovo domovino, pri čemer ne bodo imeli pravice do obvezne odvetniške pomoči. Nemčija bo tako imela doslej najstrožjo migrantsko politiko. Merz jo preusmerja zelo desno, potem ko je njegova predhodnica na čelu krščanskih demokratov Angela Merkel leta 2015 povsem nasprotno odprla nemške meje za več kot milijon sirskih migrantov.
Za zdaj se SPD s CDU/CSU še ni dogovorila o vseh vidikih migracijske politike. Med drugim SPD vztraja, da morajo pri izgonu migranta iz Nemčije v sosednje države te na to pristati, medtem ko bi bilo po CDU/CSU dovolj obvestiti sosednjo državo o postopku izgona. SPD tudi zavrača, da bi postopek odobritve azila potekal »v varnih tretjih državah« in da bi bili v njih centri za prosilce za azil. Prav tako SPD nasprotuje zamisli CDU/CSU, da bi v primeru »podpiranja terorizma, antisemitizma in ekstremizma« osebi z dvojnim državljanstvom nemško odvzeli.
Več denarja za vojsko, toda koliko?
Obe veliki tradicionalni politični skupini, ki sta po drugi svetovni vojni vladali demokratični Nemčiji, pa se zdaj na primer strinjata, da je treba omejiti najemnine za stanovanja in sobe ter da je treba znižati davke za tovrstno oddajanje, ker bi tako spodbudili nižje cene. Med drugim se pogajalci na obeh straneh strinjajo, da soba za študenta ne sme stati več kot 400 evrov na mesec.
Merz in CDU/CSU hočeta odpraviti delno legalizacijo marihuane, SPD pa pri tem zakonu, ki ga je sprejela Scholzeva vlada, vztraja. Do dogovora tudi še ni prišlo glede davkov in obrambnih izdatkov. CDU/CSU hoče, da bi izdatki za vojsko dosegli 3,5 odstotka BDP, kar je veliko več od 2 odstotkov, dosedanjega cilja Natovih držav. S takim povečanjem bi Nemčija, ki ima visok BDP, postala velika vojaška sila, česar se na primer bojijo na Poljskem. SPD je za povečanje vojaške moči Nemčije, a ne za tako radikalno. Poleg tega je CDU/CSU v nasprotju s SPD za obvezno služenje vojaškega roka, ki ga je Nemčija odpravila leta 2011.
O reformi vojske se bosta, kot piše spletna stran tednika Der Spiegel, pogajala voditelja obeh strank Merz in Scholz, prav tako o nemški jedrski bombi in odnosih z Izraelom, ki so jim v CDU/CSU veliko bolj naklonjeni kot v SPD. Pričakovati je, da bosta obe strani v naslednjih tednih s kompromisi prišli do vlade. Oboji pravijo, da se jim ne mudi in da je vsebina pomembnejša od tega, kako hitro bo koalicijska pogodba podpisana. Ocene pa govorijo, da bi vlado morda lahko imeli okoli velike noči, torej v približno štirih tednih.
