Svet ECB je po junijskem obratu v denarni politiki obrestne mere do zdaj znižal trikrat, nazadnje na zasedanju, ki ga je na Brdu pri Kranju oktobra gostila Banka Slovenije. Oktobrsko znižanje je bilo tudi drugo zaporedno.

Medtem ko so trgi v zadnjih tednih pričakovali, da bi decembra lahko po nizu znižanj za 0,25 odstotne točke sledil občutnejši rez v višini 0,5 odstotne točke, prevladuje po najnovejših podatkih o inflaciji zdaj mnenje, da bo tudi tokratno znižanje znašalo četrtino odstotne točke. S tem bi depozitna obrestna mera, ki je po novem referenčna za denarno politiko, padla na raven treh odstotkov.

Rast cen življenjskih potrebščin v evrskem območju je namreč v zadnjih mesecih spet pospešila. Novembra je bila medletna inflacija tako 2,3-odstotna. Je pa začasno krepitev inflacije ob izteku tega leta in na začetku naslednjega svet ECB pričakoval.

Po drugi strani so trenutne gospodarske razmere šibke, anketni podatki pa neobetavni. Svet ECB sicer še vedno pričakuje izboljšanje gospodarske dinamike v 2025, a v najnovejših napovedih, ki jih bo ECB objavila danes, naj bi pričakovano rast BDP po mnenju analitikov nekoliko znižala. Prav tako naj bi bila rahlo nižja napoved inflacije.

Ob tem se gospodarski obeti za evrsko območje soočajo tudi s precejšnjimi tveganji, tako iz zunanjega okolja, npr. v obliki dodatnih carin, ki jih napoveduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, kot od znotraj, v obliki politične nestabilnosti v Nemčiji in Franciji.

Čeprav svet ECB vztrajno poudarja, da se glede prihodnjih ukrepov denarne politike ne zavezuje v naprej in svoje ravnanje temelji na vsakokratnih podatkih, pa analitiki menijo, da se bo rahljanje denarne politike glede na kontekst nadaljevalo tudi prihodnje leto.