Južnokorejski predsednik Yoon je v torek osupnil narod in svet s televizijskim naznanilom, da zaradi delovanja protidržavnih sil razglaša izredno vojno stanje. V parlament je ob podpori 24 helikopterjev nemudoma prispelo okrog 280 vojakov, ki naj bi preprečili nadaljnjo politično aktivnost. 190 od 300 poslancev je kljubovalo vojski in si izsililo vstop v poslopje parlamenta, da bi lahko glasovali proti izrednemu ukrepu. Ko jim je to uspelo, Yoonu ni preostalo drugega, kot da ukaz umakne. V skladu z ustavo je namreč vojno stanje treba odpraviti, če to zahteva večina poslancev.
Yoonova razglasitev vojnega stanja - prvič po več kot štirih desetletjih - je državo pahnila v največjo krizo v njeni sodobni zgodovini, nepripravljene pa je ujela tudi njene zaveznice po svetu. ZDA, ki imajo v Južni Koreji nameščenih skoraj 30.000 vojakov, so sprva izrazile veliko zaskrbljenost, po odpravi izrednih razmer pa olajšanje.
Do predsednika kritični tudi v njegovi stranki
Za predsednika države njegovo ukrepanje očitno ne bo ostalo brez posledic. Njegovi najtesnejši sodelavci so po razglasitvi vojnega stanja ponudili skupinski odstop, k temu sedaj številni pozivajo še konservativnega politika in nekdanjega tožilca, ki predsedniški položaj zaseda od leta 2022. Med njimi je glavna opozicijska Demokratska stranka (DP), katere poslanci so v prizadevanjih za preklic vojnega stanja preskakovali ograje parlamenta in se prerivali z varnostnimi silami. Napovedujejo celo, da bodo Yoona, njegovega obrambnega in notranjega ministra ter vpletene predstavnike vojske in policije obtožili vstaje.
Do predsednikovega ravnanja so kritični tudi znotraj Yoonove lastne Stranke moči ljudstva (PPP), katere poslanci so pripomogli k odpravi vojnega stanja in sedaj pozivajo k odgovornosti vpletenih.
Želel je zaščititi Južno Korejo
Yoon je sicer za svojo odločitev nanizal vrsto razlogov, v prvi vrsti naj bi želel "zaščititi liberalno Južno Korejo pred grožnjami severnokorejskih komunističnih sil in odstraniti protidržavne elemente". Podrobnosti o grožnjah iz Severne Koreje ni navedel, se pa je nato spravil zlasti na delovanje opozicije, ki ima v parlamentu večino in je nazadnje izsilila močno okleščen proračun.
