V mestu Kehl v nemški pokrajini Baden-Württemberg, ki leži na meji s Francijo, so nedavno doživeli množične izpade električnega toka in prekinitve internetnih ter mobilnih povezav. Tamkajšnji ponudniki elektrike in interneta so na teren nemudoma poslali servisne ekipe. Misleč, da gre za rutinsko popravilo, pa jih je ob pregledu napeljav pričakal nenavaden prizor.
Naveč napeljavah po mestu so jih namreč pričakali povsem uničene napeljave, potrgani kabli in uničene varovalke. Nemalo po prvih popravilih pa so se izpadi na električnem in internetno-mobilnem omrežju ponovili. Ponudniki so na teren znova poslali ekipe, napeljava pa je bila ponovno povsem uničena. Ker se je izpad zgodil v roku nekaj dni, so naročili podrobnejšo preiskavo, saj so menili, da imajo v mestu huligana ali nekakšno divjo žival, ki uživa v uničevanju raznih napeljav.
Vsega so bile krive mravlje
Po večtedenski preiskavi in ob budnem spremljanju vseh mestnih napeljav, za kar so ponudniki električnega in internetnega omrežja namestili tudi vrsto novih videonadzornih kamer, človeškega krivca niso odkrili, niti niso odkrili divje živali, ki bi uničevala napeljavo. Izkazalo pa se je, da so za uničeno napeljavo in množične izpade elektrike ter interneta krive superkolonije mravelj. Preiskava se je nadaljevala, ponudniki pa so združili moči z iztrebljevalci golazni in mrčesa. Po mestu so odkrili več deset superkolonij mravelj vrste Tapinoma magnum.
Gre za posebno vrsto invazivnih mravelj, ki so evolucijsko napredovale in se razlikujejo od tistih, ki jih vsakodnevno srečujemo v naravi oziroma na domačem vrtu ali v stanovanju. Za mravljišča povečini velja, da imajo kolonije eno samo kraljico oziroma matico, ki ji mravlje sledijo. V primeru, da se med seboj srečata dve koloniji, se začne boj za oblast, dokler ne ostane na vrhu le ena sama matica.
Pri vrsti Tapinoma magnum pa mravlje sobivajo oziroma se kolonije združujejo v superkolonije, posledično pa jim vlada več matic hkrati. Take superkolonije se torej lahko širijo v nedogled. Mravlje vrste Tapinoma magnum primarno prihajajo z afriške celine, v Evropo pa so prišle z migracijo prek Italije in Grčije. Mravlje, ki zdaj napadajo nemško mesto Kehl, naj bi migrirale iz Grčije prek Slovenije, vendar se pri nas začuda niso naselile in so pot raje nadaljevale proti Nemčiji. Nekaj malega mravljišč s temi vrstami mravelj je pri nas mogoče opaziti le na Primorskem.
Državo prosijo za finančno pomoč
Kolonije mravelj v zadnjih mesecih ne uničujejo več le napeljave, temveč celotno mestno infrastrukturo. Pod pločniki in cestami si namreč ustvarjajo predore, s čimer spodkopavajo nasipe in povzročajo ugrezanje cestišč, začele pa so prodirati tudi v hiše in stanovanjska naselja. Ker so se neomejeno razmnoževale, je občina naročila deratizacijo, ki pa ni bila uspešna. Mravlje Tapinoma magnum so namreč odporne proti mrazu in visokim temperaturam, prav tako pa tudi proti poplavljanju mravljišč, katerih globina gre do več metrov pod zemljo in se tako njihove prebivalke lažje skrijejo.
Kljub temu pa imajo zelo rade visoke temperature, zato njihovo širitev po Evropi biologi pripisujejo predvsem globalnemu segrevanju. Napeljavo naj bi mravlje napadle prav zaradi visokih temperatur, ki nastanejo v raznih križiščih priključkov, temperatura pa jim je bivanjsko ustrezala.
Ker je uničevanje samo ene superkolonije mravelj mesto stalo okoli 50.000 evrov, ocenili pa so, da imajo vsaj deset superkolonij mravelj te vrste, in ker si mesto ne more privoščiti tako množične deratizacije, je župan Kehla Wolfham Britz na nemško ministrstvo za okolje nedavno poslal dopis s prošnjo po finančni pomoči. Pomoč pri deratizaciji v Kehlu pa je že napovedalo tudi sosednje francosko mesto Strasbourg.
