V nedeljo bodo v 8-milijonski Kataloniji, ki velja za najbogatejšo špansko regijo, potekale predčasne volitve v tamkajšnji parlament s 135 sedeži. Izidi volitev bodo med drugim pokazali, ali si Katalonija želi vrnitve svojega nekdanjega predsednika Carlesa Puidgemonta, ki živi kot politični emigrant v tujini, potem ko ga je špansko sodišče obsodilo na zaporno kazen zaradi separatizma po neuspešnem poskusu odcepitve leta 2017.
Pravzaprav je dal nov zagon njegovi politični karieri španski premier Pedro Sanchez po lanskih španskih parlamentarnih volitvah, ker je potreboval podporo njegove stranke za izvolitev sedanje vlade. Med drugim je obljubil amnestijo Puigdemontu in drugim separatistom, ki so kršili špansko zakonodajo. A če bo po volitvah novi katalonski parlament za predsednika Katalonije, ki vodi tudi regijsko vlado, kot januarja 2016 spet izvolil Puigdemonta, bi ta najbrž nadaljeval svoj projekt odcepitve, kar bi predstavljalo hudo težavo za Sancheza in sedanjo špansko vlado.
Socialisti upajo na podporo ERC
Očitno pa bo v nedeljo Sanchezova spravljiva politika do katalonskih separatistov obrodila sadove. Predvolilne ankete namreč kažejo, da bodo katalonski socialisti v regiji zmagali z okoli 28 odstotki glasov (leta 2021 so zmagali s 23 odstotki). Puigdemontova stranka Skupaj bi se morala zadovoljiti z okoli 22 odstotki (pred tremi leti 20 odstotkov), bolj zmerno separatistična Republikanska levica pa s 16 odstotki (21 odstotkov). V zadnjih letih je v Kataloniji vladala Republikanska levica (ERC), najprej s Skupaj, od oktobra 2022 pa ob podpori socialistov in radikalne levice, ki je pred nekaj tedni izzvala predčasne volitve, ker ni hotela podpirati velikih vladnih turističnih projektov.
Voditelj katalonskih socialistov Salvador Illa upa na podporo ERC, da bo lahko sestavil vlado. Illa sicer brani interese Katalonije znotraj Španije, med drugim zahteva, da s pobranimi davki razpolaga katalonska vlada.
Volilna kampanja iz Francije
ERC pa bi lahko podprla tudi 61-letnega Puigdemonta, ki sicer stavi na to, da mu bo amnestija kmalu omogočila vrnitev v Španijo oziroma Katalonijo. Pred nekaj meseci se je iz legendarnega Waterlooja (danes je to južno predmestje Bruslja), kjer je preživel zadnja leta kot politični emigrant, preselil v Katalonijo, sicer na francoski strani meje v vzhodnih Pirenejih, kjer imajo Katalonci veliko manj pravic kot v Španiji, pravzaprav sploh nobenih. Zato Francozi težko razumejo, zakaj se španski Katalonci upirajo Madridu. Puigdemont se je preselil v neposredno bližino španske Katalonije in od tam vodi volilno kampanjo in prireja zborovanja, na katera Katalonci prihajajo čez mejo.
Vsekakor novega referenduma o osamosvojitvi vsaj še nekaj let ne bo. Po zadnjih anketah je 50 odstotkov prebivalcev Katalonije proti odcepitvi, samo 42 odstotkov pa za. Leta 2017 jih je bilo proti 43 odstotkov in za 49 odstotkov. Glavni problem Kataloncev je zdaj huda suša.
