Sto največjih orožarskih podjetij, ki so se uvrstila na lestvico revije DefenseNews, je lani prihodke od prodaje v povprečju povečalo za dobrih 13 odstotkov, na skoraj 604 milijarde dolarjev. Tudi na letošnji lestvici prevladujejo ameriška podjetja; nanjo se jih je uvrstilo 48, pri čemer je družba Lockheed Martin zasedla prvo mesto s 64,65 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje vojaških izdelkov, kar je v primerjavi z letom 2022 pomenilo dvoodstotno rast.

Vsaka s po šestimi podjetji sta se na lestvico uvrstili Kitajska in Velika Britanija. Kitajsko podjetje Aviation Industry Corporation of China, ki je zasedlo drugo mesto, je lani prihodke od prodaje povečalo za 45 odstotkov, na skoraj 45 milijard dolarjev. Največji britanski proizvajalec orožja BAE Systems se je uvrstil na sedmo mesto, najvišje med evropskimi podjetji, njegovi prihodki od prodaje pa so se lani povečali za devet odstotkov, na 27,55 milijarde dolarjev.

Nemčija in Turčija sta se na lestvico uvrstili vsaka s po petimi podjetji. Največje nemško orožarsko podjetje Rheinmetall na 20. mestu je prihodke od prodaje vojaških izdelkov povečalo za dobro petino, dosegli so 6,15 milijarde dolarjev. Ob tem omenimo, da se je vrednost delnice Rheinmetalla v zadnjem letu na frankfurtski borzi zvišala za več kot 120 odstotkov. Rheinmetall je 51-odstotni lastnik podjetja Rheinmetall MAN Military Vehicles, slednje pa je leta 2022 slovenski vojski dobavilo 40 taktičnih tovornih vozil 8 x 8.

Ukrajinski konglomerat z najvišjo rastjo

Med prvo dvajseterico največjih orožarskih podjetij najdemo še tri evropska podjetja. Airbus s sedežem v Franciji je znan kot proizvajalec letal, z obrambno industrijo pa je lani ustvaril 12,9 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje, s čimer se je na lestvici povzpel na 13. mesto. Takoj za njim se je uvrstil italijanski Leonardo; temu je promet od prodaje lani upadel za štiri odstotke, na 12,4 milijarde dolarjev. Francoskemu Thalesu, 17. na lestvici, pa so se prihodki iz obrambne industrije lani povečali za desetino, na 10,6 milijarde dolarjev.

Na lestvico se je uvrstil tudi ukrajinski vojaški konglomerat Ukroboronprom, ki se je junija lani preimenoval v Ukrainian defense industry. Prihodki slednjega so se od vseh podjetij na letošnji lestvici DefenseNews povečali najizraziteje, za 72 odstotkov, na 2,2 milijarde dolarjev. Relevantnih podatkov od ruskih in japonskih podjetij jim v reviji DefenseNews ni uspelo pridobiti, zato podjetij iz teh držav ni na lestvici.

Po podatkih stockholmskega mednarodnega raziskovalnega mirovnega inštituta (Sipri – Stockholm International Peace Research Institute) so se vojaški izdatki po svetu lani povečali za 6,8 odstotka, na 2443 milijard dolarjev, kar je najvišja medletna rast po 2009. Prvič po omenjenem letu so se vojaški izdatki povečali v vseh regijah sveta. Najvišjo rast so imeli v Evropi, Aziji, Oceaniji in na Bližnjem vzhodu.

Velika rast izdatkov Ukrajine, Rusije in Izraela

Po podatkih inštituta Sipri se je na drugo mesto za ZDA uvrstila Kitajska, ki je za obrambne izdatke lani namenila 269 milijard dolarjev. To na medletni ravni pomeni šestodstotno rast. Od vseh držav v Aziji in Oceaniji so izdatki za obrambo Kitajske obsegali več kot polovico vseh tovrstnih izdatkov.

Tretja po izdatkih za obrambo je Rusija. Lani jih je povečala za 24 odstotkov, na 109 milijard dolarjev; v primerjavi z letom 2014, ko si je priključila Krim, je bila rast 57-odstotna. Lani so vojaški izdatki Rusije obsegali 16 odstotkov celotne javne porabe, delež v BDP pa je bil po podatkih inštituta Sipri 5,9-odstoten. Izdatki za obrambo so se v Ukrajini lani povečali za 51 odstotkov, na 64,8 milijarde dolarjev, kar je pomenilo 58 odstotkov celotne javne porabe države. Izdatki Ukrajine za obrambo so lani predstavljali 59 odstotkov ruskih izdatkov. Ob upoštevanju, da je Ukrajina lani prejela vsaj 35 milijard pomoči od drugih držav, pa so ukrajinski vojaški izdatki obsegali 91 odstotkov ruskih izdatkov, so sporočili iz Siprija.

Na Bližnjem vzhodu je bila lani dosežena največja rast izdatkov za vojaške namene v zadnjem desetletju. Ta je znašala devet odstotkov, izdatki so se povzpeli na 200 milijard dolarjev. V Izraelu, ki na Bližnjem vzhodu za Savdsko Arabijo za obrambo namenja največ sredstev, so se izdatki lani povečali za 24 odstotkov, na 27,5 milijarde dolarjev. 

Delež Natovih članic obsega več kot polovico svetovnih obrambnih izdatkov

Celotni izdatki 31 članic zveze Nato so po podatkih organizacije Sipri lani znašali 1341 milijard dolarjev ali 55 odstotkov vseh svetovnih obrambnih izdatkov. Največji potrošnik vojaških proizvodov v združenju Natu ostajajo ZDA, izdatki za vojaške namene so se lani povečali za 2,3 odstotka, na 916 milijard dolarjev, kar pomeni 68 odstotkov vojaških izdatkov Nata. Lani je večina evropskih članic Nata povečala obrambne izdatke; njihov delež v celotnih izdatkih zveze je znašal 28 odstotkov, največ v zadnjem desetletju. S preostalimi štirimi odstotki sta sledili Turčija in Kanada.
Po pojasnilih slovenskega ministrstva za obrambo so se lani na vrhu zveze Nato članice dogovorile, da dva odstotka BDP ne bo več zgornja meja naložb v obrambo, temveč spodnja. V Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 so zapisali cilj, v skladu s katerim naj bi se obseg obrambnih izdatkov postopoma povečeval in najpozneje do leta 2030 dosegel dva odstotka BDP. V srednjeročnem obrambnem programu Republike Slovenije 2023–2028 pa je načrtovano, da bodo obrambni izdatki države postopoma naraščali in leta 2028 dosegli 1,81 odstotka BDP. Lani so obsegali 1,33 odstotka BDP ali za dobre tri odstotke več kot leto prej.