V paketu tega nakupa je tudi oborožitev, med drugim lasersko vodene bombe in rakete zrak-zrak meteor z dosegom 200 kilometrov. Pričakujejo tudi francoske naložbe pri hrvaških proizvajalcih določenih komponent za vojaške namene.
Hrvaški obrambni minister Ivan Anušić je po nedavnem obisku francoske tovarne vojaških letal Dassault Aviation napovedal posodobitev in tehnično nadgradnjo hrvaških rafalov F3-R na najvišji standard F4.1, ki ga je francoska vojska začela uvajati pred dvema letoma. Hrvaška se je dogovorila o pospešeni posodobitvi svojih letal, potem ko je Pariz razjezil Zagreb s prodajo 12 najsodobnejših rafalov Srbiji.
Prehod na zahodno tehnologijo
Rafali so se izkazali kot zelo učinkoviti v rokah ukrajinskih pilotov v vojni proti Rusiji, tako kot ameriška pehotna bojna vozila bradley. Vzporedno z nakupom letal so na Hrvaško prepeljali tudi 89 bradleyjev, najprej na remont v tovarno Đuro Đaković v Slavonskem Brodu. Del močnih vojaških vozil, ki so oborožena tudi s 25-milimetrskim avtomatskim topom, je že v vrstah hrvaških oboroženih sil. Do konca prihodnjega leta bodo lahko uporabljali 62 bradleyjev v vojaške namene, 27 jih bo v rezervi. Naložba je bila vredna nekaj manj kot 200 milijonov dolarjev, četrtino so donirale ZDA.
A to ni vse. V postopku nakupa so ameriški raketni sistemi himars, francoske samovozne havbice caesar in sistemi zračne obrambe srednjega dosega ter turška brezpilotna letala baryaktar, je potrdil hrvaški premier Andrej Plenković. Prav tako bodo stare jugoslovanske tanke M-84, ki so jih v sodelovanju z Nemčijo tako kot pehotna borbena vozila M-80 prepustili Ukrajini, nadomestili z nemškimi leopardi 2A8.
Tako Hrvaška pospešeno nadaljuje prehod s stare vzhodnoevropske tehnologije na zahodno, kar se je začelo že z zamenjavo ruskih vojaških helikopterjev z ameriškimi kiowami. Do leta 2028 bo imela tudi osem ameriških helikopterjev black hawk, vrednih 274 milijonov dolarjev, s tem da bodo štirje ameriška donacija.
Posodobitev mornarice
Niso pozabili niti na vojaško mornarico. Januarja je izplula 43-metrska obalna patruljna ladja Umag, prva od petih tovrstnih ladij, ki bodo tudi v sestavi flote obalne straže. Vrednost je 13,2 milijona evrov, izdelana pa je v splitski ladjedelnici, potem ko so prototip Omiš naredili leta 2018. Gre za prvi korak k posodobitvi hrvaške vojaške mornarice, ki načrtuje tudi nakup korvete.
Minister Anušić upa, da bodo našli najboljši način za uporabo sredstev iz novega evropskega instrumenta za obrambo, ki omogoča 150 milijard evrov posojil za prednostne in nujne naložbe v obrambo. Prejšnji mesec se je 25 vojaških in IT-podjetij predstavilo Natovim zaveznikom in evropskim varnostnim agencijam na Dnevu hrvaške industrije v Bruslju. Zagrebški Dok-Ing je že konec lanskega leta z največjim evropskim vojaškim proizvajalcem, nemškim velikanom Rheinmetall, podpisal pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja za proizvodnjo vojaških robotskih sistemov. Na Hrvaškem načrtujejo tudi gradnjo tovarne pehotnega in topniškega streliva.
Hrvaška je letos z 1,5 milijarde evrov obrambnega proračuna dosegla dva odstotka BDP, kar je tudi cilj Nata, do leta 2027 načrtuje povečanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP.
