V Združenih državah so se včeraj spomnili nekdanjega predsednika Johna F. Kennedyja, ki je bil pred natanko šestimi desetletji ubit v atentatu v Dallasu. In ta spomin je med Američani zelo pozitiven. Letošnja Gallupova raziskava je pokazala, da je Kennedy med sodobnimi bivšimi predsedniki daleč najbolj priljubljen. Njegovo delo pozitivno ocenjuje 90 odstotkov vprašanih (drugi je Ronald Reagan z 69 odstotki). Spominske dogodke so ob obletnici atentata med drugim organizirali v Kennedyjevem centru v Washingtonu, njegovi predsedniški knjižnici v Bostonu in v Dallasu v muzeju v stavbi, od koder je Lee Harvey Oswald 22. novembra 1963 proti Kennedyju izstrelil usodna naboja. Tako se vsaj glasi uradna verzija atentata, o katerem so se razvile številne teorije in prepričale večino ameriške javnosti. Še ena Gallupova anketa, objavljena v teh dneh, je namreč pokazala, da je šlo po mnenju 65 odstotkov vprašanih za zaroto in ne za delo enega samega človeka. Sicer pa je odstotek še nizek. Petnajst let po Kennedyjevi smrti je v zaroto verjelo 80 odstotkov vprašanih.
Od raketne krize do Lune
Kennedy, do takrat senator iz Massachusettsa, je bil za predsednika izvoljen kot najmlajši od vseh ameriških voditeljev, pri 43 letih. Na položaju je bil le dve leti in deset mesecev, a je več okoliščin pripomoglo k temu, da je ostal tako globoko v zavesti Američanov in tudi svetovne javnosti. Eden je gotovo sam atentat in vse teorije okoli njega. Drugi je viharno obdobje njegovega vodenja ZDA. Takrat se je svet zelo približal jedrskemu spopadu med kubansko raketno krizo, ko je zmagala diplomacija, hkrati pa se je odvil vrhunec vesoljske tekme, ko je Kennedy v odgovor na Gagarinov polet v vesolje odgovoril z napovedjo pristanka Američanov na Luni do konca desetletja, kar se je šest let po njegovi smrti tudi uresničilo. Pod Kennedyjem se je mirno rešila berlinska kriza, čeprav se je rodil zid, tedanji predsednikov najtesnejši svetovalec Ted Sorensen pa je tudi prepričan, da ZDA pod Kennedyjem nikoli ne bi zabredle v vietnamsko vojno. Pod Kennedyjevim predsedovanjem je tudi katastrofalno spodletela največja operacija Cie v kubanskem Prašičjem zalivu za zrušitev Fidela Castra; okoliščine o tem, koliko je o operaciji vedel, je Kennedy spretno prikrival.
Manj bleščeča slika
Še en velik dejavnik je, da je Kennedy ostal zapisan tako visoko – njegova soproga Jacqueline ali Jackie. Priljubljena in dostojanstvena do zadnjega in še potem, ko je tudi pred ameriško javnost prišla podrobnejša in manj bleščeča slika o Kennedyju, o njegovem prikrivanju bolezni, prvem zakonu, povezavami s člani mafije in ženskarstvu, ki naj bi bilo na koncu zanj celo usodno – kot je v odmevni in do Kennedyja zelo kritični knjigi Temna stran Camelota zapisal preiskovalni novinar Seymour Hersh, si je Kennedy med zabavami z ženskami v bazenu poškodoval hrbet in zato nosil opornico, zaradi katere se po prvem, morda še ne usodnem strelu Oswalda ni mogel skloniti.
Na današnji dan pred 60 leti so v Sloveniji zastave visele na pol droga, javne prireditve so bile odpovedane. Josip Broz Tito je bil mesec dni pred atentatom, oktobra 1963, v Beli hiši pri Kennedyju kot eden zadnjih voditeljev. Ko so ga ubili, je Tito v izjavi dejal, da »je svet izgubil iskrenega podpornika miru«, zvezna vlada pa je v Jugoslaviji razglasila dan žalovanja.
