Trump, Ukrajina, vojna, carine, trgovinska vojna… Tem in drugim z njimi povezanimi na Otoku največkrat zapisanimi in izgovorjenimi besedami se je v zadnjih dneh in tednih pridružili tudi besede »rezanje, zmanjšanje, kleščenje vladne porabe«. Začelo se je z napovedjo zmanjšanje pomoči tujini, ki jo je v ZDA Donald Trump skorajda povsem ukinil. Premier Keir Starmer je napovedal, da bo z aprilom leta 2027 britanska vlada zmanjšala pomoč tujini z 0,5 na 0,3 odstotka BND (bruto narodnega dohodka), da bi lahko istočasno zaradi kriznega mednarodnega položaja in Trumpovih pritiskov na Nato zvišala zvišal obrambni proračun na 2,5 odstotka BND (v aktualnem finančnem letu znaša 67,5 milijard evrov). Resnici na ljubo, pomoč drugim državam, ki je lani znašala 9,6 milijard evrov, med večino Britancev, ki mislijo - takšni so pač časi -, da bi vlada morala najprej pomagati njim, ni priljubljena.
Delati se ne splača
Napoved kleščenja socialne podpore za še neznano veliko število milijard je nekaj povsem drugega. Starmer je sedanji sistem socialne podpore ocenil kot nevzdržen, neopravičljiv in nepravičen, in dodal, da vlada ne more »skomigniti z rameni in pogledati proč«. Po zadnjem štetju januarja letos, je bilo 9,3 milijona Otočanov, starih od 16 do 64 let, »ekonomsko neaktivnih«. 713.000 več kot pred covidno epidemijo. Številnim med njimi se »ne splača« delati ali se zaposliti, ker je njihova socialna podpora precej višja, kot bi bila plača.
Starmer je ocenil, da takšen najslabši možen sistem socialne podpore ljudi odvrača od zaposlitve, medtem ko vladi prinaša vse večjo porabo. 14,3 milijona Otočanov (več kot petina prebivalstva) zaradi nizkih zaslužkov ali brezposelnosti živi v revščini in potrebuje socialno pomoč. 8,8 milijona jih živi v »relativni revščini«. Štirje milijoni živijo v hudi revščini, 1,5 milijona pa v tako obupni revščini, da si ne morejo privoščiti niti ključnih življenjskih potrebščin. To je žalostno za eno od najbogatejših držav na svetu, v kateri je, kot je prišlo na dan te dni, en sam odstotek ljudi lastnik polovice britanskega ozemlja, in v kateri, kar ni novo, je en odstotek ljudi lastnik osemdesetih odstotkov bogastva.
Hud udarec za bolne in invalide
Po podatkih ministrstva za delo in pokojnine je 2,8 milijona Otočanov ekonomsko neaktivnih zaradi dolgotrajnih bolezni. Tudi duševnih. Vlada je lani porabila 77 milijard evrov samo za bolniško. V naslednjih letih pa pričakuje, da se bo ta številka povečala za več deset milijard. Nekatere od sprememb sistema socialne podpore je vlada že sporočila. Ena od njih je dobrodošla. Vlada bo zaposlila tisoč svetovalcev za zaposlitev, ki naj bi dolgotrajno brezposelnim Otočanom pomagali najti zaposlitev.
Eksplozivno pa, posebno na levem krilu laburistične stranke, odmeva napoved omejitve odobritve dodatne socialne pomoči za preživljanje (imenuje se Osebno neodvisno plačilo) Otočanom z dolgotrajnimi telesnimi in duševnimi boleznimi, in zmanjšanje pomoči tistim, ki zaradi invalidnosti ne morejo delati in zato prejemajo tudi (leta 2013 uvedeno) »univerzalno« socialno podporo. Ta naj bi poenostavila sistem socialne podpore, saj je šest različnih oblik podpore (za otroke, za stanovanjsko najemnino, za brezposelnost in tako naprej) združila v eno, ki jo upravičenci dobijo enkrat na mesec. Tradicionalni levičarji v laburistični stranki so ogorčeni. Pravijo, da gre za drakonsko kleščenje, ki utegne povzročiti revščino dolgotrajno bolnih ljudi in invalidov.
