Britanski monarh se je po obisku v Avstraliji, enem od svojih še štirinajstih papirnatih kraljestev po svetu, ki ni minil brez protestov republikancev, češ nisi naš kralj, podal še v pacifiško otoško republiko Samoa. Tam se je včeraj začelo dvodnevno letno vrhunsko srečanje Skupnosti narodov (v angleščini Commonwealth of nations, od leta 1964 samo Commonwealth), ki Britanijo povezuje s 55 državami, katerih velika večina so njene nekdanje kolonije. Na Samoi se mu je pridružil britanski laburistični premier Keir Starmer.
Zahteve po opravičilu in reparacijah
Kralj in premier zvenita zelo usklajeno o glavni neuradni temi tega srečanja: vse glasnejših zahtevah vse več nekdanjih kolonij, posebno karibskih, ki ne zahtevajo samo opravičila za kolonialno preteklost, posebno za vodilno vlogo nekdanjega britanskega imperija v trgovini s sužnji, ampak tudi reparacije. Keir Starmer zavrača reparacije, ki bi po nekaterih izračunih lahko nanesle astronomskih nerealističnih 3000 milijard funtov.
Na predvečer vrha je tudi Starmerjeva finančna ministrica Rachel Reeves izključila plačevanje kakršne koli odškodnine. »Ta vlada tega ne bo naredila,« je dejala. Ne zdaj ne kadar koli. »Zgodovine ne moremo spremeniti,« je na Samoi ponavljal Starmer, kralj pa naj bi ga tankočutno podprl v otvoritvenem trinajstminutnem čustvenem govoru z besedami: »Nihče od nas ne more spremeniti preteklosti!« Starmer je pohvalil kraljev »odličen govor«, kralj pa dejal, da je bil malo predolg, in se premierju zahvalil, ker ga je prej pogledal (naj se ve, kdo je dejanski »šef«).
Kritiki pravijo, da so globalne zahteve po opravičilu in odškodnini vse glasnejše, britanska vlada za vlado pa je kot noj z glavo v pesku. Karel III. je v govoru sicer dejal, da je »med poslušanjem zastopnikov članic Skupnosti narodov spoznal, kako najbolj boleči vidiki naše preteklosti še naprej odmevajo«. In »z vsem srcem se lahko zavežemo, da se bomo naučili njenih lekcij«. Premier Starmer poudarja, da se želi osredotočiti na sedanje in bodoče izzive, ki so pred Skupnostjo narodov, med njimi podnebne spremembe, ki najbolj ogrožajo veliko majhnih otoških članic, ne pa posvečati veliko časa preteklosti. Bahami so med najglasnejšimi državami, ki zahtevajo opravičilo za britansko vlogo v trgovini s sužnji: »To je enostavno, to je mogoče narediti, to je en stavek, ena vrstica.« Kralj je bil lani oktobra med obiskom v Keniji zelo blizu opravičilu, ko je dejal, da so napake iz britanske kolonialne preteklosti vir njegove največje žalosti in obžalovanja ter da ni opravičila zanje, a opravičil se ni in se ne sme brez vladinega blagoslova.
Blair se je opravičil osebno
Starmer na Samoi ni ravno odgovoril na vprašanje, ali bo njegova vlada ponudila opravičilo. »Opravičilo, povezano s trgovino s sužnji, je bilo že izrečeno; in to ni presenetljivo, to je nekaj pričakovanega.« Nekdanji laburistični premier Tony Blair se je leta 2007 res opravičil. Po srečanju s predsednikom Gane je dejal: »Rekel sem, da mi je žal, in to še enkrat pravim.« To je bilo osebno, ne pa uradno britansko opravičilo.
Med sedanjim vrhom si ga številne članice Skupnosti narodov želijo v uradnem sporočilu vrha. In zahtevajo vključitev reparacij oziroma odškodninske pravice, kar naj bi Britanija na vsak način hotela preprečiti. Britanska vlada, ki se zaveda, da bi uradno opravičilo še povečalo glasnost zahtev po odškodninah, poudarja, da te niso del dnevnega reda vrha.
Vrsta voditeljev članic Skupnosti narodov, posebno karibskih, zahteva razpravo o tem. Ne govorijo samo o denarni odškodnini, odškodninska pravica naj bi pokrivala tudi odpis dolgov, izobraževalne programe, ekonomsko pomoč, pomoč njihovim zdravstvenim sistemom in podobno. Britanska delegacija naj bi preprečila sprejetje ločene deklaracije o odškodninski pravici, v osnutku zaključnega sporočila vrha pa naj bi pristala na vključitev stavka, da se »vodje držav in vlad zavedajo pozivov k razpravam o odškodninski pravici v zvezi s čezatlantsko trgovino z zasužnjenimi Afričani in zasužnjevanju ljudi in da se strinjajo, da je prišel čas za vsebinski, dejanski in spoštljiv pogovor o oblikovanju skupne prihodnosti, ki bo temeljila na enakosti«. Zveni precej mlačno, a počakati bo treba na današnjo končno različico skupnega sporočila vrha.
